Franja

inopportunité [-tünite] féminin neumestnost, neugoden trenutek, nesmotrnost

kulturfeindlich neugoden za kulturo

malaise [malɛz] masculin neugodje; médecine slabost; stiska; finančno, ekonomsko neugoden položaj; commerce zastoj v poslih; figuré neprijeten občutek, (notranji) nemir, nezadovoljstvo

malaise politique neugoden političen položaj
il a éprouvé un malaise passager obšla ga je trenutna slabost (omotica)
sentir un grand malaise slabo se počutiti
être dans le malaise živeti v stiski, v pomanjkanju

männerfeindlich sovražen do moških/neugoden za moške

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

pȁta-kârte ž mn. v kvartaški igri enako neugoden položaj za vse partnerje: ne možemo da riješimo kojim ćemo putem da krenemo jer smo pata-karte

préjudicier [-sje] verbe intransitif (o)škodovati, biti škodljiv ali neugoden (à quelqu'un komu)

repercussion [ri:pə:kʌ́šən] samostalnik
odboj, odbijanje; udarec nazaj, sunek nazaj, trzaj
figurativno delovanje nazaj, povratno delovanje, reakcija
figurativno nasprotno delovanje (on na)
občasno vračanje, ponavljanje; odmev, razleganje
glasba ponavljanje istega glasu
figurativno velik učinek; neugoden vtis

status² -ūs, m (stāre)

1. stanje, stoja: status, incessus, sessio, accubatio Ci., habitus, vultus, status, motus Ci.; meton. (konkr.) način stanja = postavitev, ustop, drža, položaj: signorum figura, status Ci., erectus Ci., rectus, indecorus Q., hoc usque eo totā Graeciā famā celebratum est, ut illo statu Chabrias sibi statuam fieri voluerit, quae publice ei ab Atheniensibus in foro constituta est N., artificis status ipse fuit O. sama drža je bila umetniška, je kazala (razodevala) umetnika, status citharoedicus Ap., stare pertinaci statu Gell.; v pl.: crebro commutat statūs Pl., ex quo factum est, ut postea athletae ceterique artifices iis statibus in statuis ponendis uterentur quomodo (= quibus) victoriam essent adepti N., effingere status quosdam Q.; occ. vojaška postavitev, vojaški položaj, tudi borilski ustop, borilska drža, borilski gard: in statu stat senex Pl., statu movere hostem L., statum proeliantis componit Petr., Manlius statum Galli conturbavit Quadr. ap. Gell., minaci Porphyrion statu H.; metaf.: saepe adversarios de statu omni deiecimus Ci. smo vrgli iz … borilske postavitve = smo popolnoma zbegali, quae (sc. vis) … animum perterritum loco saepe et certo de statu demovet Ci., neque enim dubito, quin ii tales viri … de statu suo declinarint Ci., constanter in suo manebat statu Ci.

2. metaf.
a) postava = stas, telesna velikost, rast, statúra: mediastinus (sc. servus) qualiscumque status potest esse Col., canis status longior productiorque Col., in gallinaceis status altior quaeritur Col., longissimi status Col.
b) stan = stanje, položaj, razmere, okoliščine, kakovost, státus: nihil semper suo statu manet Ci., restituere aliquem in pristinum statum Ci., deteriore statu esse Ci., in pristinum statum redire C. dobiti prejšnjo (nekdanjo) veljavo, cum iam ille urbanas res … commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. da so se razmere v mestu izboljšale, da se je položaj v mestu izboljšal, eo tum statu res erat, ut … C. razmere so bile tedaj take, da … , tedaj je bilo na tem, da … , cum in hoc statu res esset (essent) L., post tertium diem, quam in hoc statu fuerat Cu., omnis Aristippum decuit color et status et res H., flebilis ut noster status est O.; z gen.: civitatis Ci., L., rei publicae, optimatium, mundi, orbis terrae, naturae, vitae Ci., sollicitare statum quietae rei publicae L., status rerum Ci. ep., L., mentis Ci., Sen. tr., animi Sen. ph., neque de statu nobis nostrae dignitatis est recedendum Ci. odstopiti od dosedanjega ugleda, opustiti dosedanji ugled, hic belli status erat T., status caeli L., Cu., Col., Sen. tr. ali caeli et stellarum Ci. ali aëris Lucr. stanje, kakovost; v pl.: ad omnes vitae status Ci. ep., regum status decemviris donabantur L. pravice.
c) occ. α) (v pozitivnem pomenu) ugodno (trdno) stanje, ugoden (trden) položaj, ugodne (naklonjene, cvetoče) razmere, obstanek, obstoj, blaginja, blagor, blagovitost: rei publicae statum labefactare Ci., salutem suam in discrimen offerre pro statu civitatis et pro communi libertate Ci., nullum habentibus statum ali omnibus statum concupiscentibus Vell. blaginjo; v pl.: multorumque excisi status T. in blaginja mnogih je bila uničena. β) (v negativnem pomenu) nesrečno stanje, neugoden položaj, neugodne razmere: is urbanarum rerum status, ut ita dixerim, fuit Amm. γ) država, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: statui Romano prodesse Amm., recepto Orientis statu Vop. δ) stan po rojstvu (stan svobodnorojenega ali suženjski, patricijski ali plebejski), družbeni sloj, družbeni položaj, družbeni status: Icti. idr., adgnationibus familiarum distinguuntur status Ci.; statū līber ali statū lībera, gl. statū-līber. ε) status (sc. aetatis) starost 25 let, moška doba, polnoletnost, doletnost, doraslost, odraslost: Cod. I., cum ad statum suum frater pervenisset Dig. ζ) kot ret.t. t. status causae ali samo status stanje (status, položaj) stvari, stanje preiskave: Ci. idr., statum Graeci στάσιν vocant Q. η) kot gram. t.t. glagolski način: per genera, tempora, personas, modos, sive cui status eos dici … placet Q.

stymie, stimy [stáimi]

1. samostalnik
golf položaj, ko se nasprotnikova žoga nahaja med igralčevo žogo in luknjo

2. prehodni glagol
figurativno postaviti v neugoden položaj, onemogočiti (koga), ugnati v kozji rog

underogatory [ʌndərɔ́gətəri] pridevnik
ne neugoden (to za)

небезвыгодный ne neugoden

družin|a ženski spol (-e …)

1. die Familie, -familie (mala Kleinfamilie, ožja Kernfamilie, velika Großfamilie; delavska Arbeiterfamilie, kmečka Bauernfamilie, oficirska Offiziersfamilie, patricijska Patrizierfamilie, umetniška Künstlerfamilie; besedna Wortfamilie, jezikovna Sprachfamilie, glasbil Instrumentenfamilie)
problematična družina/družina v stiski die Problemfamilie
religija Sveta družina die Heilige Familie
|
… družine Familien-
jedro družine der Familienkern
načrtovanje družine die Familienplanung
oblika družine die Familienform
poglavar družine das Familienoberhaupt
potrebe družine der Familienbedarf
preživljanje družine der Familienunterhalt
sociologija družine die Familiensoziologie
struktura družine die Familienstruktur
|
dogodek v družini das Familienereignis
biti v družini bolezen, nadarjenost: in der Familie liegen
za družino/družine familien-, Familien-
neugoden za družine familienfeindlich
primeren za družine familiengerecht
ugoden za družine familienfreundlich
ministrstvo za družino das Familienministerium
po družinah familienweise
|
preživljati družino der Brotverdiener sein

2.
živalstvo, zoologija čebelja družina das Bienenvolk, das Volk; lovstvo der Sprung
družina gob rastlinstvo, botanika der Stock

3.
igralska družina die Truppe
lovska družina der Jägerverein
strelska družina der Schützenverein, die Schützengilde

4. zgodovina (služinčad) das Gesinde; (vojno spremstvo) die Gefolgschaft

ēventus -ūs, m (ēvenīre)

1. izid, iztek (ugoden ali neugoden), posledica: belli Ci., C., S., bellorum Suet., pugnae C., S., rei C., rerum Cu., ad incertum casum et eventum certus sumptus impenditur Ci., haudquaquam ad spem eventus respondit Ci. ni ustregel pričakovanju, precibus eventum vestris senatus, quem videbitur dabit L. bo rešil, fortunae eventus varii C., sine successu et bono eventu Varr., eventus stultorum magister est L., eventus prosper L., Cu., eventus caeci V., eventus ducis V., duorum militis L. izid boja dveh vojakov, in eventu eius urbis (navala na mesto) positum esse L., eventus laetus sequitur Plin. iun.; z ut: hunc eventum habere, ut … C.; occ.
a) dober izid, uspeh: cui casus eventusque rerum … consiliorum comites fuerant Ci. neuspeh in uspeh, per eventus suos iurat O., utendum eventu T., nec eventus defuit T., nec audaciae eius eventus defuit Iust.
b) konec: (Homerus) semper ad eventum festinat H.; konec življenja, konec kake osebe: impiorum fratrum eventus L., non tamen eventu horum deterritus O., ut … (Iuno) eventūs Hecubam meruisse negaverit illos O.

2. dogodek, pripetljaj: cogitans incertos eventus valetudinis Ci.; occ. sreča (v prvotnem pomenu) = usoda, naključje: ut non queam satis huius eventum fortunamque miserari Ci., ex eventu navium suarum C., qui quosque eventus exciperent C., alicuius eventum speculari C., auditur Decii eventus L.

3. pooseb. Bonus Ēventus Dobra letina poljskih pridelkov, božanstvo rimskih kmetov: Varr., Plin.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Hintertreffen, das, ins Hintertreffen geraten priti v neugoden položaj, biti odrinjen; ins Hintertreffen bringen spraviti v neugoden položaj; sich im Hintertreffen befinden/im Hintertreffen sein biti v neugodnem položaju/v zadregah

impresión ženski spol vtis; (od)tisk; tiskano delo; odtis

impresión de libros tiskanje knjig
impresión litográfica kamnotisk
hacer, dejar (buena) impresión dober vtis napraviti, pustiti
hacer (una) impresión desfavorable neugoden vtis napraviti
impresiones digitales prstni odtisi

kmet¹ [è] moški spol (-a …) der Bauer, (kmetovalec) der Landwirt; -bauer (gorski Bergbauer, mali Kleinbauer, svobodni Freibauer, veliki Großbauer)
neugoden za kmete bauernfeindlich
radijske oddaje za kmete der Landfunk
neumen kmet ima debel krompir dumm hat's meiste Glück
|
na kmetih ipd. ➞ → kmeti

kultur|a¹ ženski spol (-e …) die Kultur; duhovna kultura geistige Kultur, Geisteskultur; materialna kultura materielle Kultur; (bivalna Wohnkultur, domorodska Eingeborenenkultur, jezikovna Sprachkultur, množična Massenkultur, nacionalna Nationalkultur, stara Frühkultur, visoka Hochkultur, vodilna Leitkultur, zgodnja Frühkultur, Majev Mayakultur, zvončastih čaš Glockenbecherkultur, žarnih grobišč Urnenfelderkultur, latenska La-Tène-Kultur, megalitska Megalithkultur)
srčna kultura die Herzensbildung
izmenjava med kulturami interkultureller Austausch
… kulture Kultur-
(celota die Kulturganzheit, filozofija die Kulturphilosophie, zgodovina Kulturgeschichte, morfologija die Kulturmorphologie, nosilec der Kulturträger, sociologija die Kultursoziologie, ministrstvo za Kulturministerium, pristojnost die Kulturhoheit)
neugoden za kulturo kulturfeindlich
delovati na področju kulture Kulturarbeit leisten

Lage, die, (-, -n) lega, položaj; (Schicht) plast, sloj, Geologie pola; Musik lega; von Muskeln: snop; im Gasthaus: runda; die Lage der Dinge stanje; nach Lage položajno; in der Lage sein moči; in die Lage versetzen omogočiti; sich in eine Lage stellen/einstellen postaviti se v položaj; sich in jemandes Lage versetzen vživeti se v (čigav) položaj; in eine schiefe Lage kommen/bringen priti/spraviti v neugoden položaj/v nevšečnosti