Franja

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

Αἴθῑκες, οἱ tesalski narod na Pindu.

Αἰνιᾶνες, ion. -ῆνες, οἱ narod v južno-zapadni Tesaliji; adi. Αἰνιᾱνικός 3.

Ἀλαζῶνες, ων, οἱ skitski narod ob Dnepru.

Ἁλιζῶνες, οἱ narod v Bitiniji.

Ἀμᾱζόνες, αἱ, ion. Ἀμαζονίδες mitičen junaški ženski narod ob Termodontu v Pontu.

Ἄριμα, τά -οι, οἱ dežela in narod v Kilikiji.

Ἀριμασποί, οἱ enooki narod v južni Sibiriji.

Ἀτιντᾶνες, οἱ narod v vzhodnem Epiru.

Γανδάριοι, οἱ (Γανδαρῖται) azijski narod v Margijani.

Γελωνοί, οἱ narod v Ukrajini.

γενεά, ᾶς, ἡ, ion. γενεή (γίγνομαι) 1. a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci; c) pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo ἀπὸ γενεῆς, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.

γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.

Γερμάνιοι, οἱ narod v Perziji.

γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.

Δερσαῖοι, οἱ trakijski narod ob Strimonu.

δημαγωγέω (δημ-αγωγός) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.

δημο-βόρος 2 (βιβρώσκω) tisti, ki uživa občinsko last, ki izjeda narod, zajedavec naroda.

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

δημοῦχος 2 (δῆμος, ἔχω) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje γῆς, vladar dežele χθονός.