Franja

under [ʌ́ndə]

1. predlog
pod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, po

from under izpod
under age mladoleten
under arms pod orožjem
under one's belt figurativno v želodcu
no one under a bishop nobeden manj kot škof
under darkness v temi, v zaščiti teme
under construction v gradnji
under 20 years of age pod 20 leti starosti
the children under her charge otroci v njenem varstvu
under these circumstances v teh okoliščinah
a criminal under sentence of death na smrt obsojeni zločinec
under consideration v proučevanju, v pretresanju
under that edict na osnovi one odredbe
under favour če se sme reči
employee under notice nameščenec z odpovedjo
the matter under discussion zadeva, ki je v diskusiji
under my hand and seal z mojim podpisom in pečatom
under (ali by) one's own hand lastnoročno
under hatches v zaporu; propadel, mrtev; navtika pod palubo
under the king John za časa vlade kralja Ivana
under the novelty pod vtisom te novosti
patient under misfortunes potrpežljiv v nesreči
under pretence that... pod pretvezo, da...
under pain of death pod smrtno kaznijo
under penalty of fine pod kaznijo globe
ship under the sea navtika brez pomoči morju izpostavljena ladja
under the treaty po pogodbi
the under thirties osebe pod 30 leti
under the rose figurativno zaupno
the car is under repair avto je v popravilu
she is under treatment ona je na zdravljenju
I cannot do it under an hour potrebujem najmanj eno uro za to
to be under a cloud figurativno biti v nemilosti; biti v denarni stiski
the ship is under sail ladja pluje z razpetimi jadri
the ship is under way ladja je na poti
he spoke under his breath govoril je zelo tiho
to study under a professor študirati pod vodstvom profesorja
the total falls under what was expected celotna vsota je ostala pod pričakovanjem

2. prislov
spodaj; niže; manj

as under kot (je) niže navedeno
boys of 15 and under 15 let in manj stari dečki
to go under ameriško podleči, propasti
the firm is sure to go under tvrdka bo gotovo propadla
the sun is under sonce je zašlo

3. pridevnik
spodnji; nižji; podrejen

the under classes nižji razredi
the under dog pogovorno pes (; figurativno oseba), ki podleže v boju
the under jaw spodnja čeljust
the under side spodnja stran
an under dose premajhna doza

wag [wæg]

1. samostalnik
majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh

with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)

2. prehodni glagol
mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
neprehodni glagol
premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
sleng "špricati" šolo

to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
to wag one's head (od)kimati z glavo
beards wag govoriči se, govori se
let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu

wenig malo (ljudi, stvari), nekaj (ljudi, stvari); wenige Ausnahmen usw: redki; weniger manj; ein klein wenig malce; so wenig wie möglich čim manj; je weniger čim manj; nicht wenig nemalo; nichts weniger als ... niti najmanj (ni); mehr oder weniger več ali manj; das wenige/das wenigste malenkost; die wenigsten prav redki; mit wenigen Worten v nekaj besedah; wenige Worte machen malo govoriti; weniger werden kopneti, izginjati, izgubljati se; weniger wäre mehr z manj bi se več doseglo; viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

zuletzt nazadnje; bis zuletzt do konca; nicht zuletzt ne nazadnje, ne najmanj

ἀ-σινής 2 (σίνομαι) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. – adv. -νῶς brez škode, ὡς ἀσινέστατα kar najmanj škodujoč.

ἐλάχιστος 3 (sup. k ἐλάττων) najmanjši, najslabši, najneznatnejši, najkrajši, περὶ ἐλαχίστου ποιοῦμαι zelo malo čislam (cenim), ὡς ἐλάχιστοι čim manj (njih), οἱ ἐλάχιστοι zelo malo (njih), δι' ἐλαχίστου v najkrajšem času. – adv. τὸ ἐλάχιστον, τὰ ἐλάχιστα, τοὐλάχιστον najmanj, εἰς ἐλάχιστα, ἐπ' ἐλάχιστον kolikor mogoče malo.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

εὐ-πετής 2 (πίπτω, πέτομαι) lahek, udoben, brez težave z inf. – adv. -ῶς, ion. -έως lahko, brez težave; pri števnikih: najmanj, gotovo.

ἠβαιός 3 ep. majhen, mali, kratek, navadno z nikalnico: niti najmanjši, prav nobeden. – adv. ἠβαιόν malo, nekoliko, οὐ δ' ἠβαιόν niti najmanj, prav nič.

ἥκιστα (sup. od ἥσσων) najmanj, nikakor ne, οὐχ ἥκιστα prav posebno, osobito; ὡς ἥκιστα kolikor mogoče malo, kar najmanj.

ὁστισ-οῦν 3 neki, nekdo, kdorkoli, vsak, ki, μηδ' (οὐδ') ὁτιοῦν niti najmanj.

παράπᾶν adv., nav. τὸ παράπαν popolnoma, docela, povsem, sploh; pri števnikih: vsaj, najmanj.

πεντακοσιο-μέδιμνος 2 državljan prvega davčnega razreda, ki je pridelal najmanj 500 medimnov (mernikov) žita na leto.

τυτθός 2 ep. majhen, mlad, τυτθὸν ἐόντα v mladih letih, τυτθὰ κεάσαι na drobno razcepiti; adv. τυτθόν malo, malce, οὐδέ με τυτθὸν ἔτισεν prav nič, niti najmanj, komaj ἠλεύατο, s trudom, tiho φθέγγομαι, rahlo.

малое ;
без малого skoraj, malone;
самое м. vsaj najmanj

менее komp. od
малый, мало manjši; manj;
м. всего najmanj;
тем не м. vendar

меньше komp. od
маленький, мало, малый manj; manjši;
м. всего najmanj;
он м. всех on je najmanjši

смеяться smejati se;
с. до упаду smejati se do onemoglosti;
с. над кем posmehovati se komu;
с. беспричинно smejati se za prazen nič;
и ну смеяться! in ti prasne v smeh!;
нечего смеяться to ni niti najmanj smešno;
смеяться исподтишка (в кулак) na tihem (v pest) se smejati