Franja

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

mandát mandate

dobiti mandát (nad ozemljem) to be given a mandate; mandate
neomejeno trajanje mandáta politika unlimited term of office

maraton samostalnik
1. (tek) ▸ maratonPovezane iztočnice: mali maraton

2. (o drugih športih) ▸ maratonPovezane iztočnice: gorski maraton, kolesarski maraton, plavalni maraton

3. (dolgotrajna aktivnost) ▸ maratonKar nekaj naših televizij na silvestrsko noč predvaja filmske maratone. ▸ Jónéhány hazai tévéadó szilveszter este filmmaratont vetít.
Večina se tudi ni pritoževala nad pravim gledališkim maratonom, saj predstava traja skoraj šest ur. ▸ A legtöbb ember nem panaszkodott az igazi színházi maraton miatt, az előadás ugyanis hat órás.

mása (-e) f

1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti

6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo

7. gastr. massa

8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria

maščevalnost ženski spol (-i …) die Rachsucht
potešiti svojo maščevalnost nad seine Rache kühlen an

maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance

maščeváti to avenge, to revenge

maščeváti koga to avenge someone
maščeváti se nad to avenge oneself on (someone), to be revenged on (someone), to wreak vengeance upon (someone), to get one's own back
maščeváti se za to take vengeance for (kaj something), to avenge (something)
maščeváti se komu za kaj to avenge oneself on someone for something, to be avenged on someone for something, to wreak revenge on someone for something, to retaliate against someone for something
maščeval se bom I'll be revenged, pogovorno I'll get my own back

maščeváti venger

maščevati se tirer vengeance, se venger
maščevati se za kaj nad kom se venger de quelque chose sur quelqu'un

mêgla (gosta) fog; mist; (redka) haze; astronomija nebula

gosta mêgla thick mist
pas goste mêgle (nad morjem) fog-bank
zelo gosta mêgla pea-souper
zadržan zaradi mêgle (o ladji) fogbound
z dimom mešana mêgla smog
signal v gosti mêgli (železnica) fogger, fog signal, (zvočni) foghorn
umetna mêgla smoke screen
bila je gosta mêgla it was foggy
mêgla se dviga fog is rising
mêgla se spušča, pada fog is coming down
opoldne se je mêgla dvignila at noon the mist lifted
postaviti signale (petarde) zaradi goste mêgle to set fog warning signals (detonators)
videti stvari v mêgli to see things in a mist
zaviti v mêglo to mist

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

mineralen pridevnik
1. (o rudnini) ▸ ásványiIzolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

2. (o hranilih) ▸ ásványiBreskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

močvára močvírje swamp; swampland; marsh; bog; morass; moor; fen; fenland; slough; quag

prebivalec močvirja fenlander, humoristično bog trotter
fosforenčen pojav nad močvirjem marsh fire
pogrezniti se v močvirje to be bogged down

moléti to project (čez over, v into); to be prominent

moléti iz to jut out (od drevesa from a tree)
moléti čez to overhang
moléti ven to stick out (iz from)
moléti v višino to tower (nad above)

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

môrski de(s) mer(s), marin

morska bitka bataille navale, combat naval
morska bolezen mal moški spol de mer
morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
morski jezik (riba) sole ženski spol
morski ježek oursin moški spol
morska klima climat moški spol maritime
morski konjiček hippocampe moški spol
morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
morska kopel bain moški spol de mer
morska milja mille moški spol marin
morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
morska ožina détroit moški spol
morski pes requin moški spol, squale moški spol
morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
morska riba poisson moški spol de mer
morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
morska sol sel marin
morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol

mŕdati (se) to grimace; to pull faces; to make grimaces

mŕdati z nosom to turn up one's nose (nad čim at something)

nacifašizem samostalnik
(politično gibanje) ▸ náci fasizmus

nadebudnež samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (dejaven, zvedav otrok) ▸ lurkó, kölyök, ambiciózus fiatal, ifjú titán, tehetséges fiatalPredstavo si je ogledalo okrog trideset mladih nadebudnežev s starši, ki so bili nad pravljico navdušeni. ▸ Az előadást mintegy 30 lurkó nézte meg a szüleivel, akik el voltak ragadtatva a mesétől.

2. (navdušenec) ▸ ifjú titán, tehetséges fiatal, ambíciózus fiatal, ígéretes fiatalNa začetku sem kot mlad zaletav nadebudnež seveda sprejel več funkcij, kot bi jih lahko sploh opravljal, pa sem videl, da ne bo šlo. ▸ Kezdetben forrófejű, ifjú titánként természetesen több feladatot vállaltam, mint amennyit el tudtam volna végezni, de beláttam, hogy ez nem fog működni.

nadenj (nad njega) über ihn, darüber
| ➞ → on