Franja

Zadetki iskanja

  • Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

    1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
    a) Cybela -ae, f: Tert.
    b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

    2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

    1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

    2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.
  • dalle [dal] féminin kamnita, marmorna plošča; kamnit lijak; populaire grlo; populaire nič

    dalle funèbre plošča, ki pokriva grob
    dalle funéraire, tumulaire nagrobna plošča
    avoir la dalle en pente (populaire) rad (ga) piti
    se rincer la dalle (populaire) piti
    je n' (ali j') entrave que dalle, je n'y comprends que dalle ničesar ne razumem
  • dēcernō -ere -crēvi -crētum „odločiti“, le pren.

    I.

    1. (kaj dvomljivega) odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), določiti (določevati), dognati: rem dubiam decrevit vox opportune emissa L., id quidem soli natura decernet Plin., de his Catonis praecepta decernent Plin.; z odvisnim vprašanjem: decernere, utra pars iustiorem habeat causam C., cum … non satis decernere possent, quā suis opem ferrent L.; odvisno vprašanje v mislih dostavimo: quid hoc malum infelicitatis? nequeo satis decernere Ter. = ne morem prav uganiti; pf. decrevi z ACI odločil sem se za to, da … = trdno verjamem (tega mnenja sem, menim, sodim), da … : duo talenta pro re nostra ego esse decrevi satis Ter. mislil bi, da zadostujeta, in quo omnia mea posita esse decrevi Ci., si id summum malum esse decreverit Ci., quod in me ipso satis esse consilii decreras Ci. (gl. opombo), ubi mihi reliquam aetatem a re publica procul habendam decrevi S; z dvojnim acc.: illum decrerunt dignum, suos cui liberos committerent Ter. razglasili (spoznali) so ga odločno za vrednega.

    2. (kot razsodnik) soditi, razsoditi (razsojati); abs.: ita (da!), verum (pa) praetor decernebat Ci., sapiens praetor offensionem vitat aequabilitate decernendi Ci., si caedes facta, si de hereditate, de finibus controversia est, idem (Druides) decernunt C.; z obj. v acc.: Servius alia decernit L., decernere vindicias secundum servitutem L. pravno zadevo razsoditi v smislu sužnosti = prisoditi tožniku pravico do njegove sužnje; s praep.: fit, ut de eadem re saepe alius aliud decreverit Corn., alias revocabat eos, inter quos iam decreverat Ci., in eius controversiis quid decernas non a te peto Ci. ep., in iure dicundo ita decrevit, ut … Suet.; z dat. personae: alias inter aliquos contrarium … decernebat, ac proxumis paulo ante decreverat Ci. Kako? tu aliter decernere in eadem causa non potuisti Ci., Verres contra illud ipsum edictum suum sine ulla religione decernebat Ci., praetor decernit; quam aequum, nihil dico; unum hoc dico, novum Ci.

    3. (o sklepajočih zborih, združbah) ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati); abs.: senatus satis severe decrevit Ci. je ostro ukrepal, qui ordo decrevit invitus Ci. je bil prisiljen k sklepu, exspectanda magis est decernendi ratio quam decertandi fortitudo Ci. bolj sklep na osnovi razuma kakor odločitev z orožjem, cum pontifices decressent ita Ci.; z obj. (acc. rei) ali s praep.: mihi uni gratulationem decrevistis Ci., d. bellum C., tu, miles, quid de imperatore Paulo senatus decrevit … , audi L., de summa salute vestra populique Romani. … decernite diligenter Ci., de imperio Caesaris et de amplissimis viris gravissime acerbissimeque decernitur C., simul de exercitu Catilinae et de omnibus coniuratis decernere S., sed ne id, quod placebat, decerneret (senatus) in (pri) tantae nobilitatis viris, ambitio obstabat L., at enim quis reprehendet, quod in parricidas rei publicae decretum erit? S. kar se bo ukrenilo zoper … , nuntiat inani populo pontifices secundum se (njemu v prid) decrevisse Ci., d. secundum Buthrotios Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: quo praesidio tuto et libere senatus quae vellet decernere auderet C.; s finalnim stavkom: senatus decrevit, darent operam consules S., decrevit senatus, ut Claudius leges conscriberet Ci., decrevistis, ne quis rem impediret Ci.; z inf. ali ACI: legiones decreverunt senatum defendere Ci., si hic ordo placere decreverit te ire in exilium Ci., omnes Numae Pompilio regnum deferendum decernunt L.; occ.
    a) (s sklepom) določiti, izreči, izjaviti, razglasiti (razglašati): mea virtute patefactam esse coniurationem decrevistis Ci., mihi adsentiens senatus tumultum decrevit Ci. da je upor, da je država v vojnem stanju, Dolabellā hesterno die hoste decreto Ci.
    b) odrediti, ukazati: senatus decrevit, ut pecunia solvatur Ci., decrevit senatus, ut eis agerentur gratiae Ci.
    c) določiti, skleniti, dogovoriti se, postaviti (rok): pecunias ad ludos Ci., dilectus totā Italiā decreti sunt Ci., d. quaestionem de morte alicuius Ci. ali de morte alicuius per senatum L., quaestionem de bonis direptis decernunt C., supplicatio in dies XV decreta est C., d. tempus ad eam rem S., diem conloquio S.
    č) dati, prisoditi (prisojati), izročiti, odkazati, dovoliti: honores alicui Ci., alicui coronam lauream, triumphum Ci., iudici praemium Ci., imperatori decem legatos Ci., duas Gallias duobus consulibus Ci., clarissimo viro decrevit imperium Ci., maiores nostri statuas multis decreverunt, sepulcra paucis Ci., eripueras senatui provinciae decernendae potestatem Ci., d. provincias privatis C.; z dvojnim acc.: praemium (za plačilo) servo libertatem d. S.

    4. (o posameznem senatorju) glasovati za kaj, svoj glas oddati za kaj, izreči se za kaj: Silanus primus sententiam rogatus supplicium sumendum decreverat S., ea Sullae placuere, pauci ferocius decernunt S.; occ. (sploh o posamezniku ali posameznikih) skleniti, odločiti (se), nameniti se: Caesar Rhenum transire decreverat C., ibi manere decrevit N., decretum est non dare signum L.

    II.

    1. (v vojni) odločiti (z orožjem), odločilen boj biti, (odločilno) boriti (bojevati) se: d. proelium Ci., certamina L., primus clamor atque impetus rem decrevit L., pugna per se decerni non poterat L.; brez objektnega acc.: decernendi potestatem Pompeio fecit C. ponudil je Pompeju odločilen boj, si decerni placet L., hostem … trahere ad decernendum L., Darius statuit ipse decernere Cu., cum hoc eodem (P. Cornelio Scipione) Clastidii apud Padum decernit N.; de salute rei publicae decernitur Ci., de summa rerum decernere L. ali summis de rebus decernere Q.; inter se d. Auct. b. Hisp.; cum suorum paucitate contra magnam vim hostium d. Auct. b. Afr.; solus … pro omnibus nobis … decernens Amm.; z odvisnim vprašanjem: Samnis Romanusne imperio Italiam regant, decernamus L., ineamus aliquam viam, quā, utri utris imperent, sine magna clade … decerni possit L. Kako? S čim? z abl.: navali certamine L., classe paucis diebus erant decreturi N. so hoteli biti boj na morju, spopadli so se na morju, d. acie N., L. spopasti se po vseh pravilih, reden boj biti, exercitu N., armis Ci. ep., V., L., ferro Ci., V., certamen ferro Ci., d. artificio magis quam viribus Auct. b. Afr., Marte, equestri proelio Cu., proelio cum proditore, omnibus viribus in Sicilia Iust., lapidibus et subselliorum fragminibus Suet.; pesn.: cursibus et caestu V. v tekmovalnem teku in rokoborbi, cornibus inter se decernunt (tauri) V.

    2. pren. (z besedami) boriti (bojevati) se, poseb. pred sodiščem: decernite criminibus, mox ferro decreturi L., d. uno iudicio de fortunis omnibus Ci., pro meo sodali … et pro mea omni fama prope fortunisque Ci., qui iudicio decernent Q. pravdajoče se (sprte) stranke. Od tod subst. pt. pf. dēcrētum -ī, n

    1. sklep, odlok, ukrep oblasti ali kakega oblastnika: Suet., d. praetoris, decurionum Ci., vestra decreta Ci., hoc decreto (senatūs) C., eorum (Druidum) decretis … parent C., patrum decreta H., senatus gravissima decreta perfregerat Ci., omnium imperatorum de Deiotaro decreta Ci., sua decreta confirmare N., decreto stare C., L. pokoriti se ukrepu, ravnati po njem

    2. fil. (= δόγμα) načelo, pravilo: Sen. ph., qui (philosophus) … decretis suis pareat Ci., quoniam enim id haberent Academici decretum (sentitis enim iam hoc me δόγμα dicere) Ci., dubitare … de suis decretis, quae philosophi vocant δόγματα Ci.

    Opomba: Sinkop. obl. dēcrērit = dēcrēverit, dēcrēram (-ās) = dēcrēveram (-ās), dēcrēsse(n)t = dēcrēvissent, dēcrēsse = dēcrēvisse: Kom., Luc., Ci., L. idr.
  • drek [ê] moški spol (-a …) die Scheiße, der Dreck; kot psovka: Scheißhaufen, Scheißdreck
    vse en drek scheißegal
    za en drek für 'n Arsch, schmafu
    žakelj dreka der Drecksack
    figurativno v drek potunkati in den Kot ziehen/treten
    potegniti iz dreka aus der Scheiße ziehen
    biti v dreku in der Scheiße sitzen
  • dušik samostalnik
    (plin) ▸ nitrogén
    gnojenje z dušikom ▸ nitrogénműtrágyázás
    atmosferski dušik ▸ légköri nitrogén
    vsebnost dušika ▸ nitrogéntartalom
    atom dušika ▸ nitrogénatom
    molekula dušika ▸ nitrogénmolekula
    vezati dušik iz zraka ▸ megköti a levegő nitrogéntartalmát
    izpiranje dušika v podtalnico ▸ a nitrogén kimosódik a talajvízbe
    Odziv pridelka na gnojenje z dušikom je bil razmeroma majhen. ▸ A termény a nitrogénműtrágyázásra viszonylag alacsony reakciót mutatott.
    Pri zgorevanju goriv v avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s kisikom, pri čemer nastaja dušikov oksid (NO). ▸ Az autó motorjában az üzemanyag elégetésével a légköri nitrogén reakcióba lép az oxigénnel és nitrogénmonoxid keletkezik.
    Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. ▸ A hüvelyesek gyökerén olyan baktériumok élnek, amelyek megkötik a levegő nitrogénjét.
    Sopomenke: N
    Povezane iztočnice: mineralni dušik, tekoči dušik
  • dvánajst numer. dodici
    a) (v samostalniški rabi)
    dvakrat šest je dvanajst due per sei fa dodici
    ura je dvanajst sono le dodici
    ob dvanajstih alle dodici
    pren. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un ragazzo affatto mediocre
    b) inv.
    informacije v sobi 12 informazioni nella stanza no 12
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

    1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

    2. met.
    a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
    b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

    Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.
  • Engonasi ali Engonasin (gr. ὁ ἐν γόνασι(ν), sc. καϑήμενος ἀνήρ klečeči mož) Klečeči, ozvezdje na severnem nebu, od Eratostena naprej imenovano Herkul: Hyg., quam (imaginem) … Graeci „Engonasin vocitant, genibus quia nixa feratur“ Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 108). — Soobl. Engonasis: M.
  • ennième, nième [enjem] adjectif toliki in toliki, nti

    je vous le dis et vous le répète pour la ennième fois ne vem, katerikrat vam to (že) rečem in ponavljam
  • groe(n)landés, -esa grenlandski

    groe(n)landés m Grenlandec
  • etruščansko prislov
    (v etruščanskem jeziku) ▸ etruszk [etruszk nyelven]
    Rim, etruščansko Ruma, naj bi nastal po uničenju Troje v letu 735 pr. n. š., dejansko pa je mesto nastalo leta 575 pr. n. š. iz posameznih etruščanskih naselij. ▸ Róma, etruszk nyelven Ruma, Trója pusztulása után keletkezett, i.e. 735-ben, ténylegesen a város i.e. 575-ben jött létre különálló etruszk településekből.
  • exsul (exul) -ulis, adj. masc. in fem. (najbrž iz ex in solum, prim.: exsules dicuntur solo patriae suae pulsi Fest.)

    1. prostovoljno ali prisilno zunaj domovine (v tujini) živeč, kot subst. masc. izseljenec, brezdomec, izgnanec, pregnanec, ubežnik, kot fem. izseljenka, brezdomka, izgnanka, pregnanka, ubežnica: omnes scelerati atque impii, quos leges exsilio affici volunt, exsules sunt, etiamsi solum non mutarint Ci., quom Hannibal Carthagine expulsus Ephesum ad Antiochum venisset exul Ci., num qui exules restituti Ci., exules sine lege restituit Ci., cum vagus et exsul erraret atque undique exclusus Ci., exules damnatosque totā Galliā … ad se allicere C., exsules Thebas occuparunt N., feror exsul in altum, regnis ademptis exsul, exsules Teucri V., egregius exsul H. (o Regulu), exsules beati H. (o trojanskih potomcih), aliena petentes velut exsules loca Cat.; kot fem.: exul Hyperm(n)estra O., exsul umbra ducis Lucan., non alia exsul T., matrona exsul Amm. Od kod? Iz česa? z abl.: exsul patriā, domo S., Medea Corintho exsul Hyg.; z gen.: Ps.-Q., patriae exsul H., Lucan., exsul mundi (dea) O., exsul orbis terrarum Cu., eiusdem loci T., paradisi Eccl.; pren.: ciconia avis exsul hiemis Publ. Syr. ap. Petr. pozimi v tujini bivajoča.

    2. pren. rešen česa, brez česa: exul mentisque domusque O., exsul vocis humanae Tert., pectoris tui Aug.
  • fakultéta (-e) f

    1. šol. facoltà:
    vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
    diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
    pog. imeti fakulteto avere la laurea
    končati fakulteto laurearsi
    pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
    fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

    2. mat.
    n fakulteta facoltà N
  • faraonka samostalnik
    1. (vladarka v Starem Egiptu) ▸ fáraó, fáraónő
    svetišče faraonke ▸ fáraónő szentélye
    vladavina faraonke ▸ fáraó uralkodása
    Poslednja grška faraonka je bila znamenita Kleopatra, ki je morala leta 31 pr. n. š. prestol prepustiti Rimljanom. ▸ Az utolsó görög fáraó a híres Kleopátra volt, aki Kr. e. 31-ben kénytelen volt átadni trónját a rómaiaknak.

    2. (faraonova žena) ▸ fáraóné
    Skrivnostna faraonka Nefretete je živela pred 3400 leti. ▸ A titokzatos Nefretiti fáraóné 3400 éve élt.
  • frōns1, frondis, f

    1. listje, perje, listnato vejevje: Plin., Q., lignea, quernea Ca., alta frons decidit Varr., in nemoribus, ubi virgulta et frons multa Varr., via … interclusa iam frondibus et virgultis Ci., frondem ac virgulta coniciunt V., altae frondes et rami V. listnate veje, perenni fronde corona Lucr., fr. nigra H. igle, bodice, caduca, pampinea, saligna O., frondis honores O. okras(je) iz listja, colles laeti frondibus Cu. gostolist(n)i.

    2. meton. venec (krona) iz listja: delubra festā velamus fronde per urbem V., decorus fronde (Caesar) H., aliquem fronde coronare H., fronde comas vincti H., aesculeae capiebat frondis honorem (pri pitijskih igrah) O., frondibus Actiacis comptos redimita capillos O., levior tuis, quae tempora cingunt, frondibus O., tempora frondibus ornare O. — Star. soobl. frūs, frundis, f: populea frus Enn.; pl. frundes Enn.
  • fūtis -is, acc. -im, f (fundere; prim. fūtileis -n., gl. fūtilis) posoda za vodo, zalivalka, zalivača: Varr.
  • gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

    I. (v družinskopravnem pomenu)

    1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

    2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

    II. (v narodnopravnem pomenu)

    1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
    a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
    b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

    2. meton.
    a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
    b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

    III. (redko v naravnopravnem pomenu)

    1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

    2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.
  • Grad, der, (-es, -e)

    1. stopnja (auch in der Algebra: Gleichung 1. Grades enačba prve stopnje), akademischer Grad akademska stopnja; figurativ mera, in erhöhtem Grad v večji meri; bis zu einem gewissen Grad do neke mere; in höchstem Grad skrajno

    2. auf einer Skala: stopinja, n Grad Celsius n stopinj Celzija; Geographie n Grad südlicher Breite n stopinj južne širine

    3. Verwandtschaftsgrad: koleno, ein Vetter zweiten Grades bratranec v drugem kolenu ersten Grades prve stopnje, prvostopenjski
  • H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).