Franja

petdnevn|i [é,é] (-a, -o) Fünftage- (delovni teden die Fünftagewoche, mrzlica das Fünftagefieber, šola die Fünftageschule)

pȍlenskī -ā -ō: -a groznica med. senena mrzlica

poljsk|i² [ó] (-a, -o) Acker-, Feld-, pridelovanje: feldmäßig; živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Feld-, Acker-; (škodljivec der Feldschädling, cvetlica die Feldblume, medicina mrzlica das Feldfieber, postelja das Feldbett, das Liegebett, železnica die Feldbahn)

pòljskī -ā -ō poljski: poljski put; poljski miš; -o cvijeće; poljski plodored poljsko kolobarjenje; -a artiljerija; poljski krevet; poljski zahod, nužnik; poljski novčić bot. njivska zlatica; -a metla bot. suhocvet; -o zelje bot. lepa kislica; poljski vrabac zool. poljski vrabec, Passer montanus; -a groznica mea, poljska mrzlica

poporóden (-dna -o) adj. med. postnatale; puerperale:
poporodna zlatenica ittero postnatale
poporodna doba puerperio
poporodna mrzlica febbre puerperale
poporodni popadki morsi uterini

potênje transpiration ženski spol , exsudation ženski spol, medicina sudation ženski spol ; (od dela) suée ženski spol ; (zidu) suintement moški spol ; (tehnika) suage moški spol

mrzlica s potenjem suette ženski spol
vročina s potenjem fièvre ženski spol sudatoire
obilno potenje sueurs ženski spol množine profuses

potovaln|i (-a, -o) Reise- (avtobus der Reisebus, pribor das Reisebesteck, likalnik das Reisebügeleisen, načrt der Reiseplan, stroški Reisespesen množina, vizum der Reisesichtvermerk, hitrost die Reisegeschwindigkeit, mrzlica das Reisefieber)

pòvratan -tna -o, dol. pòvratnī -ā -ō
1. vrnitven, za vrnitev: -a željeznička karta
2. povratni: -e zamjenice; povratan glagoli
3. povraten, ki se vrača: -a groznica med. povratna mrzlica, rekurens; -o djelovanje zakona

quartaine [kartɛn] adjectif

fièvre quartaine kvartarna mrzlica (ki nastopa vsake štiri dni), kvartana, četrtnica

quarte [kart] adjectif

fièvre quarte kvartarna mrzlica (ki nastopa vsake 4 dni)

quintane [kɛ̃tan] adjectif peta

fièvre quintane mrzlica, ki nastopa vsakih 5 dni

recurrent [rikʌ́rənt] pridevnik (recurrently prislov)
povraten, vračajoč se, ponavljajoč se; periodičen
anatomija (o žili, živcu) povraten, ki gre nazaj, v obratno smer

recurrent fever povratna mrzlica

récurrent, e [-kürɑ̃, t] adjectif povraten, ponavljajoč se, rekurenten

cancer masculin récurrent, fièvre féminin récurrente rak, mrzlica, ki se ponavlja

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

rumèn jaune

rumena barva (couleur ženski spol) jaune moški spol
citronasto (svetlo, zlato) rumen jaune citron (clair, d'or)
rumena mrzlica (rasa) fièvre ženski spol (race ženski spol) jaune
postati rumen jaunir

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo

rumèn amarillo

rumena barva (color m) amarillo m
rumena knjiga (diplomatska) libro m amarillo
rumena mrzlica fiebre f amarilla
Rumeno morje el mar Amarillo
postati rumen amarillecer

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo

senén de(s) foin(s)

senena košnja fenaison ženski spol, fauchaison ženski spol
senene grablje râteau moški spol à faucher, fauchet moški spol
senena kop(ic)a meule ženski spol (ali tas moški spol) de foin
senena (ali senska) mrzlica fièvre ženski spol des foins
seneni nahod rhume moški spol des foins
senene vile fourche ženski spol à faner (ali à foin)

sénski

sénska mrzlica, sénsk nahod hay fever