Franja

acaleph [ǽkəli:f] samostalnik
zoologija morski klobuk, meduza

àjkula ž (n. Haifisch) morski pes

alga -ae, f

1. morski mah, morska alga: V., O. idr., cras algā litus inutili tempestas sternet H.; od tod preg. (o lagodnih rečeh): vilior algā V., H.

2. met. morsko obrežje: algae inquisitores Iuv., nec quisquam adparet vacua mortalis in alga Cat., quem procul ex alga maestis Minois ocellis... prospicit Cat.

Algenfisch, der, Tierkunde morski konjiček

altānus -ī, m po Vitr. jugozahodnik, po Suet. fr., Isid. in Serv. vsak morski veter, ker veje od morja (ab alto).

Angler, der, (-s, -) (športni) ribič; Tierkunde morski vrag

apresador moški spol morski ropar; roparska ladja

aquila (aquola Pl.) -ae, f (aquilus temen, črn)

1. orel, Jupitru posvečena ptica, ki mu je prinašala strele: Varr., Ci., L. idr., nec imbellem feroces progenerant aquilae columbam H., aquilam in te timebam O.; preg.: aquilae senectus Ter. orlovska = trdna (čvrsta) starost (ker je orel tudi v visoki starosti krepak).

2. pren.
a) legijski orel, srebrno bojno znamenje rim. legij: aquila argentea Ci., aquilam quartae legionis inferre Ci., aquilam ferre decimae legionis C., propter aquilam adsistit S., Romanae aquilae signifer O.; met. α) legija: acies tredecim aquilis constituta Auct. b. Hisp., victrices aquilae Lucan., mercede corruptae aquilae Plin.; β) mesto (služba) orlonosca: locuples aqu. Iuv.
b) Orel kot ozvezdje: Ci. (Arat.)
c) riba morski orel iz vrste skatov: Plin.
č) arhit. aquilae zatrepni podvali na templjih: sustinentes fastigium aquilae vetere ligno traxerunt flammam T.

arenal moški spol sprehajališče na morski obali

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

armador moški spol lastnik ladje; morski ropar, gusar; roparska ladja

armàtēr -éra m (fr. armateur)
1. lastnik ladje
2. morski razbojnik

Asselspinne, die, Tierkunde morski pajek

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

baliza ženski spol pomorstvo boja; nepremično znamenje za ladje na morski obali

Bärenrobbe, die, Tierkunde morski medved

bātis (battis) -is, acc. -im, f (gr. βατίς) bot. morski koprc: Col., Plin.

Blauhai, der, Tierkunde sinji morski pes

blubber¹ [blʌ́bə] samostalnik
kitovo olje
zoologija morski klobuk, meduza; ihtenje, jok

blúne blúnā ž mn. zool. beli morski vrani, Sulidae