Franja

море n morje;
морем po morju;
за морем onstran morja, zelo daleč;
из-за моря čez morje, od daleč, iz tujih dežel;
на дне моря сыскать najti po vsej sili, kjer koli že;
ждать у моря погоды zaman čakati, sedeti s prekrižanimi rokami

мо́ре -я с., mórje -a s.

океан m ocean; (pren.) (knj.) velika množina, morje;
воздушный океан ozračje

Ägäis, die, Egejsko morje

altamar ženski spol široko, odprto morje

altura f

1. višina, vzpetina, grič, hrib:
il castello sorgeva su un'altura grad je stal na vzpetini

2. star. ošabnost, ponos

3. navt. odprto morje:
pesca d'altura ribolov na odprtem morju

amarinage [-rinaž] masculin navajenost na morje; osvojitev sovražne ladje v vojni in njena uporaba proti sovražniku

amariner [-ne] verbe transitif navaditi ladijsko moštvo na morje; polastiti se sovražne ladje v vojni in jo uporabiti proti sovražniku

archipelago [a:kipéligou] samostalnik
arhipelag; otočje; morje z otoki

Asphaltītēs -ae, m ali Asphaltītēs lacus (Ἀσφαλτῖτις λίμνη) Asfaltno jezero ali Mrtvo morje v Palestini: Plin., Iust., Isid. (ki piše tudi lacus Asphalti).

Axenus -ī, m (gr. ἄξενος negostoljuben): Pontus Axenus Negostoljubno morje = Črno morje: O., Mel., Plin., pozneje evfem. Pontus Euxinus Gostoljubno morje. — Soobl. Axīnus -ī, m (ἄξεινος): Tauri in Axino (sc. Ponto) Ci.

Beringmeer, das, Beringovo morje

Binnenmeer, das, Geographie sredozemsko morje

Blockmeer, das, Geographie skalno morje

bonaccia f

1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
mare in bonaccia morje v bonaci

2. pren. mir

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

calumare v. tr. (pres. calumo) spuščati v morje (vrvi)

cart-load [ká:tloud] ➞ cartful
pogovorno velika množina; morje česa

to come down on s.o. like a cart-load of bricks nahruliti koga

chaos [kao] masculin kaos; géographie skalnato morje; figuré velik nered, zmešnjava, popolna zmeda

Codānus sinus Baltsko morje (z danskimi otoki): Mel., Plin.