Franja

krógličen (-čna -o) adj. sferico, a sfere:
strojn. kroglični ležaj cuscinetto a sfere
kroglični mlin frantoio a sfere

krogličn|i [ó] (-a, -o) Kugel- (mlin die Kugelmühle, obroč der Kugelring, rezkalnik der Kugelfräser)

ledeníški (-a -o) adj. del ghiacciaio, glaciale:
ledeniška dolina valle glaciale, trogolo glaciale
alp. ledeniške dereze ramponi
ledeniški jezik lingua del ghiacciaio, porta
ledeniški potok acqua di disgelo
ledeniško jezero lago glaciale
ledeniška erozija esarazione
geogr. ledeniška groblja morena
geogr. ledeniška krnica circo glaciale
geol. ledeniški grušč marocca
geol. ledeniški mlin mulino glaciale

ledeniški lonec moški spol geografija (ledeniški mlin) der Gletschertopf

māchinārius 3 (māchina) k stroju spadajoč, strojen: mola Ap. ki ga goni osel s pomočjo stroja, asinus Icti. osel, ki goni mlin, mensor Icti. zemljemerec, geodet; subst. māchinārius -iī, m delavec na stavbnem odru: Paul. (Dig.).

mleti [é] (méljem) zmleti mahlen, naknadno: nachmahlen; (drobiti) zerkleinern; meso v mesoreznici: durch den Wolf drehen; figurativno zermalmen
figurativno kdor prej pride, prej melje wer zuerst kommt, mahlt zuerst
| ➞ → mlin

mlínček (-čka) m

1. dem. od mlin piccolo mulino

2. gosp. macinino:
kavni mlinček macinacaffè
mlinček za poper macinapepe, pepaiola
rel. molilni mlinček mulino, cilindro da preghiera

3. zool. stomaco trituratore, ventriglio

mlȉnčić m manjš. od mlin mlinček

molīle -is, n (mola) vlačilna vrv, ob kateri vrti osel mlin: Ca.

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

naletn|i [é] (-a, -o) tehnika Prall- (mlin die Prallmühle, plošča die Prallplatte)
naletna čeljust die Auflaufbacke
vojska naletna mina die Tretmine
naletni vžigalnik der Tretzünder

napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

2. mettere, posare, installare, tendere:
napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
napeljati elektriko installare la corrente

3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

4. indurre, spingere (qcn. a):
koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

5. (nanositi) portare, trasportare:
pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

odpad|ek moški spol (-ka …) tehnika der Abfall, pri rezanju: der Verschnitt, pri drgnjenju: der Abrieb; rudarstvo der Abraum
lesni odpadki množina der Holzabfall
medicina presnove der Stoffwechselabfall
odpadki množina der Abfall, Abfälle množina, der Müll, tehnika, kemija Abfallstoffe množina
živalski odpadki tierische Auswurfstoffe
(gospodinjski Hausmüll, industrijski Industriemüll, kemični Chemiemüll, komunalni Siedlungsabfälle, kosovni Sperrmüll, kuhinjski Küchenabfälle, posebni Sonderabfall, Sondermüll, radioaktivni Atommüll, radioaktiver Abfall, strupeni Giftmüll)
za odpadke
(koš der Papierkorb, Abfallkorb, mlin Abfallmühle, posoda Abfallkasten, vrečka Müllsack)
odpadkov
(čiščenje die Abfallreinigung, odlagališče Müllabladeplatz, Mülldeponie)
odstranjevanje odpadkov die Entsorgung, die Abfallbeseitigung, Müllbeseitigung
pristojbina za odvoz komunalnih odpadkov die Müllabfuhrgebühr
evidenca odpadkov das Nachweisbuch
mesto zbiranja odpadkov das Pufferlager
neuporabni del odpadkov pri recikliranju: der Restabfall
odstranjevati odpadke (den Müll/Abfall) entsorgen
| ➞ → posebni odpadki, radioaktivni odpadki

paličn|i (-a, -o)
palični most gradbeništvo, arhitektura die Fachwerkbrücke
tehnika palični mlin die Stangenmühle
elektrika palični odjemnik die Kontaktrolle
palično jeklo der Stabstahl
palična sonda pri reševanju: die Skistock-Sonde

pára³ (hlapi) steam, vapour; (izparina) exhalation, fume, reek, evaporation

s polno páro at full speed, at full steam; full out
delam s polno páro I am working at high pressure
mlin na páro steam mill
delovati s polno páro to run full blast, to work full blast
povečati pritisk páre to get up (ali to raise) steam
spustiti páro to let off steam, to emit steam
s polno páro naprej full speed (ali full steam) ahead
ki ne prepušča, izpušča páre steam-tight

páren² -a, -o steam(-); steamy; (poln pare) vaporous

párni bager tehnika steam shovel
párna barkasa steamboat
párna energija steam power
párno gretje steam heating
párni kotel steam boiler, boiler
párna kopel steam bath
párno kladivo steam hammer
párni mlin steam mill
párni lonec steam cooker, pressure cooker
párni plug steam plough, ZDA steam plow
párni pogon steam drive, steam power
párna moč, sila steam power
párni pritisk steam pressure, head of steam
párni stroj steam engine
párni ventil steam valve
párni valjar steamroller
párni vitel steam winch
párna lokomotiva steam engine

parn|i¹ (-a, -o) dampfgeheizt, Dampf- (boben der Dampfdom, kotel der Dampfkessel, likalnik das Dampfbügeleisen, mlin die Dampfmühle, motor der Dampfmotor, plašč der Dampfmantel, pogon der Dampfantrieb, stroj die Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, tlak fizika der Dampfdruck, turbinski generator der Dampfturbinengenerator, valj der Dampfzylinder, ventil das Dampfventil, vetrilnik das Dampfstrahlgebläse, zbiralnik der Dampfspeicher, valjar die Dampfwalze, cev das Dampfrohr, lokomotiva die Dampflokomotive, turbina die Dampfturbine, gretje die Dampfheizung)