Franja

filosofía ženski spol filozofija; filozofska fakulteta; duševni mir

filosofía moral etika, moralka, nravoslovje

frescura ženski spol hlad, ohladitev; hladnokrvnost, duševni mir; nepazljivost, zanikrnost; surovo izražanje, nesramnost

tomar las cosas con frescura nobenih skrbi si ne delati
¡qué frescura! kakšna nesramnost!

Friedenskämpfer, der, borec za mir, mirovnik

Friedensnobelpreis, der, Nobelova nagrada za mir

Gottesfriede, der, mir božji

Kirchhofsfrieden, der, mrtvaški mir

kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim

Landfrieden, der, historische Bedeutung, Geschichte deželni mir

mìrbožati se -ām se pred božičnim kosilom se med seboj (člani družine) poljubovati z besedami: "Mir božji!"

mìrbožiti se -īm se poljubiti se in reči: "Mir božji!", gl. mirbožati se

musèlam m (t. musalemet) mir s teboj! (pozdrav)

mùtimīr m ekspr. kdor moti, kali mir, kalivec miru

pācātorius 3 (pācātor) mir pospešujoč, pomirjujoč, pomirljiv, miroljuben: iudicium Tert.

pācīfer -fera -ferum (pax in ferre) „mironosen“, mir prinašajoč: Cyllenius O., oliva V., laurus Plin.

pacificá pacífic vt. vzpostavljati/vzpostaviti mir, (po)miriti, spraviti

pacificar [c/qu] (po)miriti, mir vzpostaviti

pacificarse pomiriti se; popustiti, odnehati

pācificātōrius 3 (pācificātor) mirilen, pomirjevalen, miroven, mir posredujoč: legatio Ci.

pācificō -āre -āvī -ātum (pācificus)

1. mir narediti (delati), mir skleniti (sklepati): legati venerunt pacificatum: impetrata pax L.; occ. pogajati se za mir: Iugurtha pacificante S., pacificantes Rhodii L.

2. miriti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): mentem suam Sen. tr., caelestes heros Cat., divos Sil., aures Pieriis modis Cl.; soobl. dep. pācificōr -ārī -ātus sum: Agathocles pacificatus cum Atheniensibus Iust.; metaf.: satine tecum pacificatus sum? Pl.

pāci-ficus 3 (pāx in facere) mir ustvarjajoč, mir sklepajoč, mirilen, pomirjajoč, miren, umirjen: persona Ci., Ianus Mart., mores Cl., hodie pacificus, crastinā die litigosus Ambr., scribit in suis illis, ut ille vult pacificis, ut ego sentio mordacissimis litteris, quod numquam a me laesus sit Hier. — Adv. pācificē mirilno, mirno: Vulg., Aug., Cypr.

pacifier [pasifje] verbe transitif vzpostaviti mir (un pays v deželi); pomiriti (les partis stranke)

pacifier les esprits pomiriti duhove