Franja

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

healing [hí:liŋ]

1. pridevnik (healingly prislov)
zdravilen

2. samostalnik
ozdravljenje, zaceljenje

healing art medicina

hipokrátičen (-čna -o) adj. med. ippocratico:
hipokratična medicina medicina ippocratica
hipokratični nauk dottrina ippocratica

human (-a, -o) human, Human- (genetika die Humangenetik, medicina die Humanmedizin)
conditio humana Bestimmung des Menschen

im-bēcillus (in-bēcillus) 3, redko (Ci. fr., Sen. ph., Aur.) im-bēcillis (in-bēcillis) -e (gl. baculum)

1. (stvarno, telesno) slab(oten), netrden in sicer
a) (o stvareh): imbecillissima moenium Sen. ph. najšibkejši deli, agnus Col., oculi Sen. ph.
b) (o osebah): slaboten, šibek, bolehen, nebogljen: Cels., si gladium imbecillo seni dederis Ci., aetas imbecilla H. otroška doba, quam fuit imbecillus P. Africani filius Ci., valetudine imbecillior Ci.; subst. tot unum, valentes imbecillum, non superant Ci.

2. meton.
a) (o jedi in pijači): slab, neredilen: vina Plin., prout (vinum) ingenio imbecillum aut validum fuit Macr., imbecillissimam vero materiam esse omnem caulem oleris Cels.
b) (o zdravilu): neučinkovit, brez učinka, brez moči: sed nescio quomodo imbecillior est medicina quam morbus Ci.

3. metaf.
a) sploh: brez moči, slaboten, onemogel, neznaten: regnum firmum erit, si boni eritis; si mali, imbecillum S., simulacra … imbecilla sunt, forma mentis aeterna T., i. suspicio T., in hoc loco falsa invidia imbecilla esse debet Ci.
b) (duševno) slab, ničeven, brez krepke volje: mulier imbecilli consilii Ci., superstitio imbecilli animi Ci.; adv. imbēcilliter slabo(tno), omahovaje, neodločno: Aug.; nav. komp. imbecillius: imb. horrere dolorem Ci., imb. assentiri Ci.

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

indicíran (-a -o) adj. indicato, appropriato:
indiciran splav aborto terapeutico
indicirano zdravilo medicina appropriata

ind-igeō -ēre -iguī (indu [= gr. ἔνδον] + egēre; prvotno pesniška tvorba za potrebe heksametra)

1. potrebovati, trpeti pomanjkanje česa, utrpevati, ne imeti, pogrešati, stradati (česa): corpus et anima utrumque per se indigens alterum alterius auxilio eget S. nezadosten; subst.: Eutr. indigentibus benigne facere Ci. potrebnim; sg.: indigens et mendicus Vulg.; kot glagol z obj. in sicer v gen.: Pl., V., quarum et abundemus rerum et quarum indigeamus Luc., armorum i. N.; z abl.: Varr., Plin., Gell. idr., Lacedaemonii indigebant pecuniā N., iis rebus i., quae ad oppugnationem castrorum sunt usui C., adolescentia indiget bonā existimatione Ci.; s splošnim acc.: nihil i. Varr., ne quid ex his indigeat architectus Vitr.

2. potrebovati, treba je komu česa, potreben biti česa; obj. stoji v gen.: Ter., Col., Suet. idr., hoc bellum indiget celeritatis Ci., quid enim? Africanus indigens mei? minime hercle! at ne ego quidem illius! Ci., alienarum opum i. N., tui consilii i. Ci., non auri, non argenti i. Ci. ne hrepeneti po … , iskati … , quorum indiget usus V.; v abl.: Iust., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ut vivo me aliis indigeres Ci., annis XXX medicinā non i. N., auxiliis i. L., ut alterum alterius auxilio indigeat S.; poznolat. tudi inf.: sed hoc plane indigeo discere, quid sit … Gell. treba mi je, rad bi …

industrial¹ [indʌ́striəl] pridevnik (industrially prislov)
industrijski, obrten; obratni

industrial art umetna obrt
industrial accident obratna nezgoda
industrial alcohol denaturiran alkohol
ameriško industrial association industrijska strokovna zveza
industrial bonds industrijski vrednostni papirji
industrial court gospodarsko razsodišče
industrial disease poklicna bolezen
ekonomija industrial division industrijska veja
industrial engineering industrijsko organizacijsko planiranje
industrial medicine obratna medicina
ameriško, ekonomija industrial partnership delež delavcev pri dobičku
pravno industrial property obratna lastnina (patenti itd.)
industrial psychology industrijska psihologija
ekonomija industrial relations odnosi med delodajalci in delavci
zgodovina industrial revolution industrijska revolucija
industrial school industrijska šola; vzgojni zavod, poboljševalnica
ameriško industrial trust družba za financiranje industrije
ekonomija industrial union delavski sindikat

innere notranji; innere Angelegenheit notranja zadeva; innere Medizin interna medicina; innere Reserve notranja rezerva

intêren internal

intêrna medicina internal medicine
intêrni organi anatomija internal organs pl, pogovorno innards
intêrna poškodba internal injury

intêren (-rna -o) adj.

1. (nejaven) interno

2. (ki je v zvezi z notranjimi organi) interno:
interna medicina medicina interna

3. (notranji) interno, interiore

internal [intə́:nəl] pridevnik (internally prislov)
notranji
figurativno duhoven; domač

politika internal affairs notranje zadeve
internal combustion notranje izgorevanje
pravno internal evidence dokaz, ki je v zadevi sami
internal injury notranja poškodba
internal loan notranje posojilo
internal medicine interna medicina
internal revenue državni dohodki, davki
ameriško Interval Revenue Office davčni urad
medicina internal specialist internist, zdravnik za notranje bolezni
internal trade notranja trgovina

intern|i [ê] (-a, -o) inner, intern; v firmi/društvu/ službi/državnem organu/stranki/hiši betriebsintern, innerbetrieblich/vereinsintern/ innerdienstlich/innerbehördlich/parteiintern/hausintern; Innen- (služba Innendienst)
interna medicina innere Medizin
interni telefon die Nebenstelle
interna informacija die Hintergrundinformation
interne zadeve množina Interna množina, Hausinterna

intērno

A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata

B) m

1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše

2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5

3. obl. notranja stran kožuha

4. med. stažist

5. šport srednji igralec

6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev

7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki

in-veniō -īre -vēnī -ventum

1. Z zunanjim obj.: na kaj (do česa) priti, na koga (kaj) zade(va)ti, naleteti, kaj najti (nahajati), in sicer
a) slučajno: Pl., Ter., Iust., Suet., Amm., lintribus inventis sibi salutem reppererunt C., naves C., thesaurum H., Roscius consules Pompeiumque invenit C., suem sub ilicibus V., in agro populabundum hostem L.; pass.: Scipio mortuus in cubiculo inventus est L.
b) iskaje: vado per equites invento C., argenti venas Ci., quaerensque per arva piorum invenit Eurydicen O., argentum Pl., locum ubi esset N.; metaf. izvedeti, po(i)zvedeti, dognati, obresti, razkri(va)ti, zaslediti: coniurationem Ci.; z ACI: inveniebat ex captivis Sabinis flumen prope abesse C. je našel = izvedel; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid agat, non invenit O., non inveniebat, quo modo … Ci., neque certum inveniri poterat, ne … an … Ci.
c) occ. v knjigah zapisano najti (nahajati): de qua re nulla littera in veteribus libris invenitur Ci., apud plerosque auctores invenio (z ACI) L., quod quibusdam in annalibus invenio L.
č) med. in refl. znajti se, pri(haja)ti, navaditi se česa, izuriti se v čem, postati vešč, uveščiti se: Petr., Sen. ph., inveniebantur lacrimae tamen O. so se prikazovale; toda: dolor se invenit O. je odlegla (= popustila). —

2. S prolept. obj.
a) (slučajno) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, udobiti (= pridobiti): nomen, cognomen (ex aliquā re) Ci., ex quo illi gloria opesque inventae S., fraude culpam Ci., sine invidiā facillime laudem Ter., ibi maximam gloriam Iust., gloriam ex culpā S., infortunium Ter., labore inventa bona Ter., gratiam a dis Pl., salutem fugā Sil.; pesn.: fax nullos invenit ignes O. se ni vžgala.
b) (hote) najti, doseči (dosegati), napraviti (napravljati) si, narediti, priboriti (si): viam ferro T. pot si napraviti, mortem manu V., fata viam invenient V., per me inventa salus Ci.
c) occ. iznajti, umisliti (umišljati) si, izmisliti (izmišljati) si, izumiti (izumljati): tum laqueis captare feras et fallere visco inventum (est) V., artes Ci., V., auspicia Ci., verba nominaque invenēre H., ignotum tragicae genus invenisse Camenae dicitur Thespis H., fallaciam Ter., nihil acute inveniri potuit in eis causis, quod ille non viderit Ci.; z inf.: i. puero succumbere furtim Tib. —

3. S predik. določilom (o osebah) spozna(va)ti koga za … ; pass. tudi = (po)kazati se, izkazati se, zdeti se: quam si invenisset idoneum N., ipsis durior inventus est C., invenior Parthis mendacior H., Pamphilam inventam esse civem Ter. — Od tod subst. pt. pf. inventum -ī, n iznajdba = izum, izumitev, iznajdek, našestek: Ter., V., N., Iust., Q., inventum medicina meum est O., Zeno, cuius inventorum (= filozofska načela, ki jih je oblikoval) aemuli Stoici nominantur Ci.

izrázje (-a) n

1. (izrazi, besede) espressioni, parole

2. lessico; termini:
medicinsko, tehnično izrazje il lessico, i termini della medicina, della tecnica

jámica small pit, small cavity; (v licu) dimple

očesna jámica socket of the eye, orbit; (od koz, medicina) pockmark
obraz z jámicama dimpled face

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jétra foie moški spol

bolan na jetrih malade du foie
rak na jetrih (medicina) cancer moški spol du foie
vnetje jeter (medicina) inflammation ženski spol du foie, hépatite ženski spol