Franja

očésen (of the) eye

očésna bolezen disease of the eyes
bolnišnica za očésne bolezni eye hospital
očésna jamica eye socket, socket of the eye, orbit of the eye
očésne kapljice eye drops, eye lotion
očésna kopel eye bath
očésno mazilo eye ointment
očésna napaka visual error
očésna operacija eye operation, operation on the eye
očésna utrujenost eye strain
očésno vnetje inflammation of the eye, ophthalmia
očésno zdravilo ophthalmic remedy
očésni zdravnik ophthalmologitst, eye specialist, oculist

očésen de (los) ojos, ocular; oftálmico

očesna jamica órbita f
očesna bolezen enfermedad f de los ojos
očesno mazilo (voda) pomada f (agua f) oftálmica
očesno vnetje oftalmía f
očesni zdravnik oculista m; oftalmólogo m
očesni živec nervio m óptico
očesno zrklo globo m del ojo

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

opeklin|a ženski spol (-e …) medicina die Brandwunde, die Verbrennung
sončna opeklina der Sonnenbrand
mazilo za opekline die Brandsalbe

pardalīum -iī, n (gr. παρδάλειος) pardálij, neko nam neznano mazilo: Plin.

phynōn -ōnis, m fínon, neko mazilo za oči: Cels.

psīlōthrum (psīlōtrum: Plin. ) -ī, n (gr. ψίλωϑρον) psilóter

1. „golilo“, mazilo, ki pospešuje izpadanje las, omogoča njihovo odstranjevanje in goli kožo, danes depilator, depilacijska krema, sredstvo za depilacijo: Mart., Sen. rh., Lamp., Plin. Val.

2. rastl. z istim učinkom, sicer imenovana ampeloleuce: Plin.

rána wound; hurt, sore, lesion; (odrgnina) gall; figurativno injury, harm; (na nogi, od hoje) sore on the foot; (urez) cut, gash; (zmečkanina) contusion, bruise; (opeklina) burn, scald

brez ráne woundless, unhurt, scatheless, unscathed, without scathe
gnojna rána festering wound, ulcer
odprta rána open sore, gaping wound
rána z nožem knife wound
smrtna rána mortal wound
zaceljena rána (brazgotina) cicatrix, pl -ices, cicatrice, scar
zevajoča rána gash
gnojitev ráne suppuration of a wound
mazilo za ráne ointment for wounds
rob ráne lip of a wound
spojka za ráno wound clamp, suture clip
šiv ráne wound suture
obveza za ráno dressing, bandage
ki zdravi, (za)celi ráne vulnerary, helping to heal a wound
poln rán having multiple wounds
rána dobiva krasto, se celi the wound cicatrizes, forms a scar
dotaknil se je moje ráne (občutljivega mesta) he touched me on a tender spot
izžgati ráno to cauterize a wound
on še vedno kaže ráne, ki jih je dobil v vojni he still shows the scars he got in the war
ne odpiraj starih rán! (figurativno) don't open old sores
zopet odpreti ráno to reopen a wound
zopet odpreti stare ráne (figurativno) to reopen old sores
zadati ráno to inflict a wound
zaceliti ráne to heal wounds
rána se je zacelila the wound has skinned over (ali has healed, has healed up, over)
čas zaceli vse ráne time is a great healer
umreti za ránami to die of one's wounds (ali injuries)
zašiti ráno to sew up a wound
šivati ráne to put stitches in a wound
obvezati ráno to dress (ali to bandage) a wound
krvaveti iz ráne to bleed from a wound

rēsīna -ae, f (tuj. ῥητίνη) smola: Vitr., Col., Mart., T., Plin., Veg. idr., resina ex melle Ca., resinam indere Ca., ipse de tempore cenare resinam et nardum identidem sibi infundit Auct. b. Hisp., impositā resinā et abductā Cels., terebinthina, pinea, colophoniaca Cels., arida, liquida Cels., resinam imponere Cels., vinum resinā conditum Plin., Cels.; v pl.: pices resinaeque Plin.; kot mazilo: Vulg.

rhīnion -iī, n (gr. ῥίνιον pilica) rínij (rínion), mazilo proti brazgotinam in trdi koži: Cels.

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

smīlion -iī, n (tuj. σμίλιον nožiček) smílij, očesno mazilo, ki odpravlja oz. odstranjuje gnojne razjede enako kot kak nožiček: Marc.; pisano grško: sordida purgantur et eodem, et eo, quod σμίλιον nominatur Cels., ad idem idoneum est etiam id, quod Canopitae est, et id quod σμίλιον vocatur Cels.

stibi -is, n (tuj. στίβι) antimón, starejše raztòk, v medicini uporabljan kot mazilo za oči: Cels., Plin. — Soobl. stim(m)i -is, n (tuj. στίμμι): stimi appellant, alii stibi, alii alabastrum, aliqui larbasim Plin., de argento de argento vivo de stimi sive stibi sive alabastro sive larbasi sive platyophthalmo Plin.

Opomba: Gl. tudi stibium.

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

svínčev de plomo

svinčevo mazilo ungüento m diaquilón
svinčev rudnik mina f de plomo
svinčev sijajnik (min) galena f

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

tēlinum -ī, n (gr. τήλινον) télin, mazilo, pripravljeno iz rastl., imenovane tēlis: Tert., Isid., tu mihi stacte, te cinnamum, tu rosa, tu crocinum et casia's, tu telinum Pl., corpusque suavi telino unguimus C. fr., telinum fit ex oleo recenti, cypiro, calamo, meliloto, faeno Graeco, melle, maro, amaraco Plin.

voščén de cera; céreo

voščena figura figura f de cera
voščen odtisk molde m en cera
muzej voščenih figur museo m de figuras de cera
voščena bakla antorcha f (de cera)
voščena lutka (punčka) mñeca f de cera
voščen model modelo m de cera
voščen obliž, mazilo cerato m
voščen papir papel m encerado
voščena maska máscara f (ali careta f ali mascarilla f) de cera
voščeno platno tela f encerada, hule m
voščena matríca papel m clisé para máquina de escribir, angl stencil m
voščeno rumen amarillo céreo
voščena sveča vela f (de cera), (cerkvena) cirio m
voščena vžigalica cerilla f

vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)

A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.

B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle

zeliščn|i (-a, -o) Kräuter- (čaj der Kräutertee, kis der Kräuteressig, liker der Kräuterlikör, vrt der Kräutergarten, kopel das Kräuterbad, skuta der Kräuterquark, maslo die Kräuterbutter, mazilo die Kräutersalbe, žganje der Kräuterschnaps)