Franja

preséči, preségati (dé)passer, surpasser, excéder, déborder

preseči pričakovanja, vsa predvidevanja dépasser les attentes, toutes les prévisions
preseči težo excéder le poids
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus (ali au-delà) de mes forces

preséči, preségati exceder; superar; aventajar (v en) ; sobrepasar; ser superior a

preseči vsa pričakovanja superar todas las previsiones
to presega moje moči esto es superior a mis fuerzas
preseči samega sebe superarse a sí mismo
preseči težo exceder el peso

preségati to exceed (5 m 5 metre); (prekašati) to surpass, to exceed, to surmount

to presega moje moči that is beyond my powers
to presega mojo pamet that passes my comprehension
uvoz presega izvoz za 90 milijonov letno imports exceed exports by 90 millions yearly
to presega vse! (figurativno) this is beyond everything!

preségati dominer, (dé)passer, surpasser, déborder, excéder, transcender

presegati čez kaj déborder quelque chose, de quelque chose
presegati za dolžino glave dominer de la tête
to presega vse meje cela passe (ali excède) toutes les bornes
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus de mes forces

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

prežvéčiti (-im) | prežvekováti (-újem) perf., imperf.

1. masticare, rimasticare; zool. ruminare:
ne moči prežvečiti očitkov non mandar giù i rimproveri

2. (pogovoriti, pogovarjati se o čem) rimasticare

3. (premisliti, premišljevati) ruminare

pričakováti esperar; aguardar (kaj a/c) ; (čakati na) esperar ; (nadejati se) tener la esperanza de, contar con

komaj moči kaj pričakovati esperar con ansia (ali con impaciencia) a/c
pričakovati otroka estar embarazada
kot je bilo pričakovati como era de esperar

pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati

prijeti boga za jajca frazem
grobo (o občutku moči in vpliva) ▸ megfogta az isten lábát
Bil sem prepričan, da sem prijel boga za jajca, da sem novi Šerbedžija. ▸ Biztos voltam benne, hogy megfogtam az isten lábát, hogy én vagyok az új Šerbedžija.

primérjati comparar (z con) ; hacer una comparación; parangonar

primerjati izvirnik s prepisom comparar el original con la copia
(ne) dati se (se moči) primerjati (no) poder compararse
to se sploh ne da primerjati z ... eso no resiste la comparación

pripráven¹ (-vna -o) adj.

1. atto, idoneo; maneggevole, pratico:
pripravno orodje arnese maneggevole

2. (primeren) adatto, adeguato, idoneo:
pripraven za odgovorno nalogo idoneo a svolgere un incarico di responsabilità
ne moči najti pripravne besede non poter trovare la parola adatta

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

privošči|ti si [ó] (-m)

1. kaj sich (etwas) gönnen, sich (etwas) leisten
privoščiti si hrano, pijačo, potovanja: sich (etwas) genehmigen, hrano: sich munden lassen, sich (etwas) zu Gemüte führen
vse si privoščiti sich nichts abgehen lassen

2. materialno:
ne moči si privoščiti sich (etwas) nicht leisten können
ne moči si dosti privoščiti keine großen Sprünge machen können
tega si X ne more privoščiti es ist nicht erschwinglich für X, es ist für X unerschwinglich

3. (dovoljevati si) sich erlauben
preveč si privoščiti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, es zu bunt treiben
privoščiti si eskapade sich Extratouren leisten

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

propadanj|e srednji spol (-a …) der Verfall (telesnih moči medicina der Kräfteverfall), der Niedergang, der Untergang; (uničenje) die Zerstörung
moralno propadanje der Sittenverfall, posameznika: die Verwahrlosung, die Verlotterung
umsko propadanje medicina die Verblödung
vzdušje/občutje propadanja die Niedergangsstimmung

razmerj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Verhältnis (tudi matematika)
delilno razmerje matematika Teilverhältnis
prestavno razmerje tehnika Übersetzungsverhältnis
utežno razmerje kemija Gewichtverhältnis
velikostno razmerje Größenverhältnis
razmerje stranic Seitenverhältnis
razmerje sestavin Mischungsverhältnis

2. pravo das Verhältnis (delovno Arbeitsverhältnis, dolžniško Schuldverhältnis, med spoloma Geschlechtsverhältnis, moči Kräfteverhältnis, Machtverhältnis, najemno Mietverhältnis, nasledstveno Nachfolgeverhältnis, oblasti Gewaltverhältnis, pogodbeno Vertragsverhältnis, pravno Rechtsverhältnis, službeno Dienstverhältnis, solidarno obligacijsko Gesamtschuldverhältnis, sorodstveno Verwandtschaftsverhältnis, vajensko Lehrverhältnis, vzajemno Wechselverhältnis, zakupno Pachtverhältnis)

3.
intervalno razmerje glasba der Intervallschritt

4. ljubezensko: die Liebesaffäre, das Liebesverhältnis, das Verhältnis
imeti razmerje z ein Verhältnis haben mit

5.
razmerja množina Verhältnisse množina
(družinska Familienverhältnisse, produkcijska Produktionsverhältnisse)
|
v razmerju im Verhältnis zu

raztrésati (-am) | raztrésti (-trésem)

A) imperf., perf.

1. spargere; disperdere; spandere:
pren. raztresati svoje moči disperdere le proprie forze

2. distrarre, svagare

B) raztrésti se (-trésem se) perf. refl. distrarsi, svagarsi

razvíti razvíjati to develop (tudi fotografija); (sposobnosti) to evolve; (odmotati) to unfold (papir paper); (zastavo, jadro) to unfurl, to hoist; to spread, to unroll; (misli) to set forth; (program) to put forward; (plin) to release; matematika, funkcijo to develop

popolnoma razvíti, razvíjati to bring to full development
razvíti, razvíjati svoje poglede na... (na predmet) to develop one's views on... (on a subject)
razvíti, razvíjati svoje načrte poslušalcem to develop one's plans for an audience
motor razvije 5 konjskih moči the engine develops 5 horsepower
razvíti, razvíjati se to develop, to make progress, to grow, to evolve (iz from), (nastati) to originate, to arise, to take rise (from)
razvíti, razvíjati trgovino to promote trade
razvíti, razvíjati si mišice to develop one's muscles
razvíti, razvíjati socialistične samoupravne odnose to promote socialist self-management relations

rezerv|a¹ [ê] ženski spol (-e …) die Reserve (devizna Währungsreserve, obvezna Mindestreserve, Pflichtreserve, zlata Goldreserve, figurativno moči Kraftreserve); figurativno das Polster, der Sparpfennig, der Spargroschen
rezerve množina strokovno: Rücklagen množina, Rückstellungen
železna rezerva die eiserne Ration
človeške rezerve Menschenreserven množina
vojne rezerve der Kriegsvorrat
figurativno imeti v rezervi in der Hinterhand haben, in Reserve haben/halten

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare