Franja

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

море n morje;
морем po morju;
за морем onstran morja, zelo daleč;
из-за моря čez morje, od daleč, iz tujih dežel;
на дне моря сыскать najti po vsej sili, kjer koli že;
ждать у моря погоды zaman čakati, sedeti s prekrižanimi rokami

мо́ре -я с., mórje -a s.

океан m ocean; (pren.) (knj.) velika množina, morje;
воздушный океан ozračje

Aegaeōn -ōnis, acc. -ōna, m (Αἰγαίων) Ajgajon = Briareus (prim.: ὅν Βριάρεων καλέουσι θεοί, ἄνδρες δέ τε πάντες Αἰγαίωνα Hom.): V. (ki ga prišteva h Gigantom), Stat. (z gen. Aegaeŏnis), Ci. (z dat. Aegaeŏnī), O. (ki ga kot Neptunovega zeta prišteva k bogovom morja); met. = Egej, Egejsko morje: Stat. (z dat. Aegaeōni).

Aegōn -ōnis, m (Αἴγων)

1. (iz αἴξ) Ajgon, samogovoreče ime kozarja: V.

2. Egejsko morje: Val. Fl., Stat.

Ägäis, die, Egejsko morje

altamar ženski spol široko, odprto morje

altura f

1. višina, vzpetina, grič, hrib:
il castello sorgeva su un'altura grad je stal na vzpetini

2. star. ošabnost, ponos

3. navt. odprto morje:
pesca d'altura ribolov na odprtem morju

amarinage [-rinaž] masculin navajenost na morje; osvojitev sovražne ladje v vojni in njena uporaba proti sovražniku

amariner [-ne] verbe transitif navaditi ladijsko moštvo na morje; polastiti se sovražne ladje v vojni in jo uporabiti proti sovražniku

archipelago [a:kipéligou] samostalnik
arhipelag; otočje; morje z otoki

Asphaltītēs -ae, m ali Asphaltītēs lacus (Ἀσφαλτῖτις λίμνη) Asfaltno jezero ali Mrtvo morje v Palestini: Plin., Iust., Isid. (ki piše tudi lacus Asphalti).

Axenus -ī, m (gr. ἄξενος negostoljuben): Pontus Axenus Negostoljubno morje = Črno morje: O., Mel., Plin., pozneje evfem. Pontus Euxinus Gostoljubno morje. — Soobl. Axīnus -ī, m (ἄξεινος): Tauri in Axino (sc. Ponto) Ci.

Beringmeer, das, Beringovo morje

Binnenmeer, das, Geographie sredozemsko morje

Blockmeer, das, Geographie skalno morje

bonaccia f

1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
mare in bonaccia morje v bonaci

2. pren. mir

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

calumare v. tr. (pres. calumo) spuščati v morje (vrvi)