Franja

pot⁵ [ô] moški spol (-u, ni množine) (znoj) der Schweiß
kapljica potu der Schweißtropfen
moker od potu [schweißnaß] schweißnass, schweißgebadet
zlepljen od potu schweißverklebt
figurativno v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
krvavi pot potiti Blut schwitzen, figurativno Blut und Wasser schwitzen
pot obliva koga: (jemand) wird im Schweiß gebadet

pót² -u (znoj) sweat; perspiration

v pótu svojega obraza by the sweat of one's brow (ali face)
krvavi pót bloody sweat
oblit z mrzlim pótom in a cold sweat, all of a sweat
to me je oblilo z mrzlim pótom it sent me into a cold sweat
od strahu ga je oblil mrzel pót he broke out in a cold sweat
biti moker od pótu (od strahu) to be all of a sweat, to be in a sweat
pót mu je curljal, tekel z obraza his face was streaming with perspiration
pót mi teče po obrazu my face is running with sweat
krvavi pót potiti to sweat blood, (figurativno) to be kept (ali held) with one's nose to the grindstone
živeti od pótu ljudstva to live on the sweat of the people
služiti si kruh v pótu svojega obraza to earn one's living by the sweat of one's brow

pót, -ú sueur ženski spol

ves v potu tout en sueur (ali en nage)
pot teče od njega il sue à grosses gouttes
krvav pot potiti suer du sang
biti ves moker od potu être trempé (ali baigné) de sueur
mrzel pot (od strahu ipd.) sueur d'angoisse, suée ženski spol
služiti si kruh v potu svojega obraza gagner son pain à la sueur de son front

pót² (znoj) sudor m

moker od znoja chorreando sudor
v potu svójega obraza con el sudor de su rostro
ves v potu bañado en sudor
kopati se v potu (fig) sudar a mares
to je stalo veliko potu ha costado muchos sudores (ali muchos esfuerzos)
pot ga je oblival un sudor se le iba y otro se le venía

pròkisnuti -nēm, pròkisnuo -ula in pròkisao -sla
1. zmočiti se: padala je kiša kad sam išao, pa sam prokisao; prokisnuti do kože postati moker do kože
2. tavan je prokisnuo strop zamaka

rat¹ [ræt] samostalnik
zoologija podgana
figurativno, parlament & politika prebežnik, odpadnik, uskok, izdajalec, kdor zapusti svoje politične prijatelje in se pridruži opoziciji; stavkokaz; tat

rats! množina, sleng neumnost!, nesmisel!, neverjetno!
as wet like a drowned rat moker ko miš, do kože premočen
to have (to see) rats sleng videti "bele miši"
to smell a rat figurativno sumiti, da se pripravlja nekaj slabega ali nevarnega, vohati nevarnost, (za)čutiti prevaro

rôsa (-e) f rugiada:
nočna rosa guazza
mlada kakor rosa giovane come la rugiada
moker od rose bagnato di rugiada
ekst. rosa na steklu vetro appannato
čeb. medena rosa manna

saucé, e [sose] adjectif

pièce féminin de monnaie saucée star novec iz bakra, prevlečen s tanko plastjo srebra; do kože premočen, moker kot miš

snég neige ženski moški spol

snegovi neiges ženski spol množine
moker sneg neige mouillée
nov, svež sneg neige nouvelle, fraîche
pršičast sneg neige poudreuse
srežen sneg neige tôlée
visok, debel sneg neige épaisse
večni sneg neiges éternelles (ali perpétuelles), névé moški spol
bel ko sneg blanc comme neige
blokiran, zameten od snega bloqué, arrêté par les neiges
pokrit s snegom couvert de neige
sneg pada il neige, la neige tombe, il tombe de la neige
sneg obleži la neige reste (ali prend bien)
sneg škriplje pod nogami la neige craque sous les pas
sneg kopni la neige fond
kopnenje snega la fonte des neiges
ločnica večnega snega limite ženski spol des neiges éternelles
(s)kopneti kot sneg na soncu fondre comme neige au soleil
briga me kot lanski sneg je m'en soucie comme des neiges d'antan, je m'en moque comme de l'an quarante, je m'en soucie comme de ma première chemise

soaky [sóuki]

1. pridevnik
premočen

2. prislov

soaky wet do kože moker (premočen)

solz|a ženski spol (-e …) die Träne, debela: Kullerträne
solze radosti/veselja Freudentränen množina
krokodilove solze figurativno Krokodilstränen
brez solza tränenlos
moker od solza [tränennaß] tränennass
potoki solza der Tränenstrom, Tränenbäche množina
sled solza die Tränenspur
Zid solza religija die Klagemauer
do solz(a) se nasmejati Tränen lachen
v solzah unter Tränen
topiti se v solzah in Tränen schwimmen/zerfließen
prelivati solze za (jemandem/einer Sache) (Tränen) nachweinen
požirati solze seine Tränen hinunterschlucken
skozi solze durch einen Tränenschleier
točiti solze Tränen weinen/vergießen
zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten

soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo

soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
à la soupe pri mizi, pri jedi
(familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
(populaire) un gros plein de soupe debeluhar
c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
trempé comme une soupe moker kot miš
tremper la soupe politi kruh z juho
tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
tailler la soupe narezati kruh za juho
s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

sweat¹ [swet] samostalnik
znoj, pot, znojenje, potenje; vlaga
figurativno, pogovorno muka, napor, težko, naporno delo, garanje
pogovorno strah
medicina znojilna kura; sredstvo za potenje
sleng vojak

in (by) the sweat of one's brow (ali face) v potu svojega obraza
in a cold sweat, all of a sweat oblit s hladnim znojem, prestrašen
bloody sweat krvavi pot
the sweat of hay in stacks vlaga sena v kopicah
to be in a sweat znojiti se, potiti se
to be all of a sweat, to be in a sweat biti moker od znoja, od strahu
he broke out in a cold sweat od strahu ga je oblil mrzel pot
to get into a sweat oznojiti se, zaznojiti se
to live on the sweat of the people živeti od znoja (žuljev) ljudstva
it was an awful sweat pogovorno pošteno smo se oznojili
to put into a sweat oznojiti, spotiti

tenace [tənas] adjectif žilav, trdovraten, vztrajen; ukoreninjen; prijemljiv

neige féminin tenace lepljiv, moker sneg (ki se prijemlje)
mémoire féminin tenace zanesljiv, dober spomin
préjugés masculin pluriel tenaces trdovratni predsodki
résistance féminin tenace žilav odpor
travailleur masculin tenace vztrajen delavec

tōpo m

1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz

2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

wringing [ríŋiŋ]

1. samostalnik
(iz)stiskanje, izžemanje, ožemanje

2. pridevnik
stiskajoč, izžemajoč
figurativno mučiteljski; tlačeč

wringing-wet moker za ožemanje
wringing machine ožemalni stroj

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi