Franja

δι-έχω (tudi v tmezi) 1. trans. držim narazen, razprostiram, χεῖρας (v obrambo), razstavljam, ločim, delim, odvračam; παιδὸς βλαστὰς οὐ διέσχον ἡμέραι τρεῖς niso potekli trije dnevi od otrokovega rojstva. 2. intr. a) stojim narazen, grem narazen, ločen sem, oddaljen sem ἀπό τινος, ὀργυιά; τὸ διέχον vmesni prostor, presledek, praznina, razdalja; b) držim, razprostiram se, segam od enega kraja do drugega ἀπό τινος ἔς τι, ὁ Ἑλλήσποντος διέχει σταδίους je širok; c) prerinem se, prederem skozi, prebijem; ὁ ὀιστὸς ἀντικρὺ διέσχε je prodrla na drugo stran.

δίχα [Et. podaljš. δί] 1. adv. a) narazen, v dva dela razdeljeno ali ločeno, na dvoje, vsaksebi, ἠρίθμεον razdelil sem jih na dve krdeli; δίχα πρίω razžagam, δίχα ποιέω ločim, delim, δίχα ἐκ πάντων popolnoma sam, pred vsemi drugimi; b) nesložno, različno, nasprotno, δίχα σῆς γνώμης drugače nego ti misliš; δίχα γίγνομαί τινος ločim se od koga, δίχα αἱ γνῶμαι ἐγίγνοντο mnenja so bila različna. 2. praep. z gen. (nav. zapostavljen) ločen od, daleč od, brez, πόλεως brez zapovedi (ukaza) meščanstva.

ἐξαίρετος 2 (ἐξ-αιρέω) 1. izvzet, (od)ločen, odbran, ἐξαίρετον ποιοῦμαί τινα izvzemam koga; subst. τὸ ἐξαίρετον izjema. 2. izbran, izvrsten, krasen.

λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.

χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.

χωρίζω (χωρίς) [pf. pass. κεχώρισμαι, 3 pl. ion. κεχωρίδαται] 1. act. a) oddaljujem, odkažem mesto, postavim; b) delim, ločim, razdružujem, razstavljam τί, ἀπό τινος NT. 2. pass. ločim se, oddaljujem se, odidem ἀπό τινος NT; pf. sem ločen ἀπό τινος NT, sem različen od koga (česa), razlikujem se τινός, τινί, ἀπό τινος.

χωρίς 1. adv. a) sam zase, ločen, posebej, vsaksebi, narazen; b) različen, drugačen, χωρίς εἰμι sem ločen (odsoten), sem različen, Sof. O. R. 608 sam zase, ti sam; c) χωρὶς ἢ ὁκόσοι razen kolikor, izvzemši one, katere, χωρὶς ἢ ὅτι razen, izvzemši da, χωρὶς δέ poleg (povrhu) pa. 2. praep. z gen. proč od koga, zunaj, razen česa, izvzemši kaj, daleč od, brez česa NT.

ψῑλόω 1. act. ogolim κεφαλήν, izpraznim, slečem, razgalim, oropam koga česa τί τινος, ločim, razstavljam ὄχλου. 2. pass. izpraznim se, ločen, zapuščen sem od koga τινός, ὁ λόφος ἐψιλοῦτο τῶv ἵππέων konjeniki so zapustili grič.