Franja

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

fájgelj -glja i -gljna m (nj. dijal. Feigel < lat. ) bot. šeboj, žuta ljubica, Cheiranthus cheiri

Gspusi, das, (-s, -s) ljubček/ljubica

kurtizàna ž
1. plemiška, dvorna ljubica
2. slabš. prostitutka

lectīcāriola -ae, f (demin. iz lectīcārius) nosilniška (nosilničarska) ljubica (vzdevek): Mart.

lūdia -ae, f (lūdius)

1. igralka, plesalka na odru: Mart.

2. žena ali ljubica borilca (gladiatorja): Iuv.

Mamakindchen, das, mamin ljubček, mamina ljubica

moll [mɔl] samostalnik
ameriško, sleng gangstrova ljubica, prostitutka

pȑvenica ž
1. prvenka, prvorojenka
2. prva ljubica

Schatz, der, (-es, Schätze) zaklad; Schätze, pl , bogastva, zakladi; als Kosewort: ljubica/ljubček; ein Schatz sein biti dober/ljubezniv

Āëropē -ēs (O.) ali Āëropa -ae (Hyg.), f (Ἀερόπη) Aeropa, hči kret. kralja Katreja, Plistenova žena, po poznejšem mitu Atrejeva žena in Agamemnonova in Menelajeva mati, Tiestova ljubica.

Aethūsa -ae, f (Αἴϑουσα) Ajtuza,

1. hči Neptuna in Alkione, Apolonova ljubica: Arn. (s pl. Aethusae = ženske, kakršna je bila Ajtuza).

2. otok med Malto in Afriko, sicer tudi Aegūsa Ajguza: Plin.

aimé, e [ɛme] adjectif ljubljen

mon aimé moj ljubi
mon aimée moja ljub(ic)a
bien-aimé preljub, zelo drag; masculin ljubček, féminin ljubica

amante ljubezniv, ljubeč

amante de la paz miroljuben
amante m ljubimec, ljubček
amantes pl ljubimca, ljubavna dvojica
amante f ljubica, prijateljica

amāsiuncula -ae, f (demin. amāsia ljubica, gl. amāsius) ljubčica, ljubimčica: Petr.

ami, e [ami] adjectif prijateljski, prijazen; masculin, féminin prijatelj, -ica; tovariš, -ica; ljubček, -ica

ami de collège, d'enfance, de plume šolski, otroški, dopisni prijatelj
ami de la maison, de la famille hišni, družinski prijatelj
bonne amie ljubica
ma petite amie moja ljubica, moj deklič
son meilleur ami njegov najljubši prijatelj
les amis du livre bibliofili, knjigoljubi
société féminin des amis kvekerji
se faire des amis dobiti si prijateljev
je viens en ami prihajam kot prijatelj
je suis très ami avec son frère sem dober prijatelj njegovega brata
les peuples, les pays amis prijateljska ijudstva, prijateljske dežele

Amȳmōnē -ēs, f (Ἀμυμώνη „Brezhibna“) Amimona, gr. žensko ime; poseb. Amimona, Danaida, ljubica boga Pozejdona, ki je njej na ljubo dal trojnemu vrelcu privreti iz skale pri Lerni v Argolidi: O., Pr., Hyg.; vrelec se je imenoval fons Lernaeus (gl. Lerna): Hyg. ali samo Amymone: O., Plin. in v pl.: Arn. Od tod adj. Amymōnius 3 Amimonin, amimonski: flumen Amymonium (= fons Lernaeus) Hyg.

Aspasia -ae, f (Ἀσπασία = Ljubka, Ljubica) Aspazija,

1. Aspazija Mileška (iz Mileta), Periklova ljubica in pozneje soproga, Sokratova prijateljica: Ci., Q.

2. Aspazija ml. iz jonske Fokide, ljubica Kira ml.: Iust.

Battis -idis, f Batida z otoka Kosa, ljubica pesnika Filete (Philētās): O.

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.