Franja

promèt (-éta) m

1. traffico, circolazione, movimento, comunicazioni, trasporto, servizio:
cestni promet circolazione, traffico stradale
avtomobilski, železniški, promet traffico automobilistico, ferroviario
kopenski, pomorski, zračni promet traffico terrestre, marittimo, aereo
javni, medkrajevni, mestni, linijski promet trasporti pubblici, interurbani, cittadini, di linea

2. servizio, comunicazioni:
poštni, telegrafski, telefonski promet servizio postale, telegrafico, telefonico

3. ekon. circolazione, movimento; commercio:
promet z lesom, z živili commercio di legname, di generi alimentari
blagovni, denarni promet (obtok) circolazione di merci, circolazione monetaria
letni, mesečni promet fatturato annuo, mensile; turnover, giro di affari annuo, mensile
vzeti iz prometa togliere dalla circolazione
spraviti v promet mettere in circolazione, vendere, smerciare

proračun [ó] moški spol (-a …) der Haushalt (dodatni Nachtragshaushalt, državni Staatshaushalt, letni Jahreshaushalt, občinski Gemeindehaushalt, zvezni Bundeshaushalt), der Etat; (finančni načrt) der Finanzplan, Haushaltsplan
… proračuna Haushalts-, Etat-
(načrt der Etatentwurf, predlog die Haushaltsvorlage, prekoračenje die Etatüberschreitung, rebalans der Haushaltsausgleich, redukcija die Etatkürzung)
razprava o proračunu v parlamentu: die Etatberatung
sprejeti proračun den Haushalt verabschieden

proračún estimate; budget; calculation

državni proračún state budget
letni proračún annual estimates pl
približen proračún rough (ali approximate, preliminary) estimate
proračún za letalstvo the Air Estimates pl
izdelati proračún to prepare a budget
predložiti proračún to introduce a budget
predvideti v proračúnu to budget (kaj for something)
sprejeti proračún to pass a budget
uravnovesiti proračún to balance a budget

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

račun² moški spol (-a …)

1. die Rechnung (hotelski Hotelrechnung); blagajniški: der Kassenbon, die Kassabestätigung; (faktura) die Faktura; (potrdilo) der Belegzettel
kontrolni račun die Gegenrechnung
navidezni/začasni račun Pro-Forma-Rechnung
znesek računa der Rechnungsbetrag
blok z računi der Rechnungsblock
izstaviti komu račun za (jemandem) eine Rechnung ausstellen (tudi figurativno), figurativno die Rechnung präsentieren
dati na račun in Zahlung geben, anzahlen
plačilo na račun die Akontozahlung
poravnati račun eine Rechnung begleichen
predložitev računa die Präsentation einer Rechnung
upoštevanje v račun die Inzahlungnahme

2. (obračun) die Rechnung (letni Jahresrechnung)
dati račun za Rechenschaft ablegen/geben über
zahtevati od koga naj položi račune Rechenschaft verlangen (von)
polaganje računov die Rechenschaftslegung
dolžnost polaganja računov die Rechenschaftslegungspflicht

3.
figurativno na račun koga auf Kosten (von), auf (jemandes) Kosten
na tuj račun auf fremde Kosten
figurativno delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
figurativno iti na račun koga auf (jemandes) Schuldkonto gehen/kommen
iti v račun komu (jemandem) behagen
imam še račune s teboj ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden/ein Hühnchen zu rupfen
prekrižati račune komu (jemandem) einen Strich durch die Rechnung machen

recette [rəsɛt] féminin, commerce prejemek, izkupiček; dohodek; pobiranje davkov, davkarija, davčni urad, davčna blagajna; pharmacie (in splošno) recept; kuharski recept; pluriel dohodki

recettes accessoires stranski dohodki, stranski zaslužek
recette annuelle, journalière letni, dnevni prejemek, dohodek
recette arriérée zaostanek
recette de bonne femme recept brez velike učinkovitosti
recette brute, nette bruto, čisti dohodek
recette de bonheur recept, kako biti srečen
recette de caisse izkupiček v blagajni
recettes et dépenses féminin pluriel dohodki in izdatki
recette des douanes carinarnica
recettes fiscales dohodki od davkov
recette du jour dnevni izkupiček
article masculin de recette postavka dohodka
excédent masculin de recettes prebitek, presežek v dohodkih
garçon masculin de recettes blagajnik (v banki)
livre masculin de recettes knjiga kuharskih receptov
faire recette imeti mnogo uspeha (gledališka igra, predvajanje filma), polniti blagajno
faire la bonne recette napolniti blagajno
faire la recette des contributions pobrati davke

règlement [rɛgləmɑ̃] masculin ureditev, uredba, regleman; poslovnik, pravilnik; predpis(i); statut; commerce poravnava; obračun, poravnanje računa, plačanje, plačilo

règlements pluriel d'une association, d'une société pravilnik, statut kakega društva
règlement amiable prijateljska, mirna poravnava
règlement de comptes obračunanje, obračun (tudi figuré)
règlement d'un conflit poravnava konflikta
règlement de comptes annuels (commerce) letni zaključek
règlement des dettes poravnava dolgov
règlement d'administration publique, de police uredba javne uprave, policijska uredba
règlement de sécurité varnostni predpisi
règlement de service službeni predpis(i)
arrêter, établir un règlement napraviti si pravilnik, poslovnik
enfreindre, tourner le règlement prekršiti, obiti predpis(e)
faire un règlement par chèque izvršiti plačilo s čekom
observer le règlement držati se pravilnika, poslovnika

renouvellement [rənuvɛlmɑ̃] masculin obnovitev, obnavljanje; osvežitev; ponovitev; vrnitev; preroditev; juridique, commerce obnovitev, podaljšanje; parlement nove volitve

renouvellement des cellules obnovitev celic
renouvellement de l'année letni obrat
renouvellement d'une provision, d'un stock obnovitev, izpopolnitev zaloge
renouvellement des sciences et des arts renesansa, prerod znanosti in umetnosti
demande féminin de renouvellement de passeport prošnja za obnovitev, podaljšanje potnega lista

reprise [ripráiz] samostalnik
obnovitev (of an attack napada)
ponovitev
glasba ponavljanje téme; repriza

reprises množina letni odbitki od dohodka zemljišča, letni davki
at reprises, in reprises večkrat zaporedno, vedno zopet, ne naenkrat
besides (above) all reprises potem ko so plačani vsi davki in dajatve

résultat [rezülta] masculin rezultat, izid; uspeh; plod, sad; izsledek; pluriel pripustitev oziroma nepripustitev k izpitu; seznam uspelih kandidatov

sans résultat brez rezultata, sport neodločeno
résultat définitif, final končni rezultat
résultat électoral, du vote volilni rezultat, rezultat glasovanja
résultat de l'examen izpitni rezultat (uspeh)
résultat d'exercice commercial letni zaključek
résultat d'investigation rezultat raziskave
résultat négatif, positif, inespéré, satisfaisant negativen, pozitiven, nepričakovan, zadovoljiv rezultat (uspeh)
compte masculin des résultats bilanca uspehov
aboutir à un résultat privesti, priti do (nekega) rezultata
commenter les résultats d'un match, des courses komentirati rezultate tekme, dirk
proclamer les résultats objaviti, razglasiti rezultate

revolve [rivɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
obračati (se), vrteti (se), (v krogu) rotirati, krožiti; vračati se v rednih presledkih (letni časi itd.)
figurativno razmišljati, premišljati, premlevati, preudarjati, tuhtati (a problem problem)

to revolve on (about) an axis vrteti se okoli osi
to revolve a problem in one's mind premlevati v sebi problem
an idea revolves in my mind po glavi mi roji neka misel
the Earth revolves on its axis about the Sun Zemlja se vrti okrog svoje osi in okoli Sonca
the seasons (years) revolve letni časi (leta) se ponavljajo, izmenjavajo

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

sej|em moški spol (-ma …)

1. der Markt (bolšji Trödelmarkt, Flohmarkt, božični Weihnachtsmarkt, letni Jahrmarkt, tedenski Wochenmarkt); (žegnanje) die Kirmes, die Kirchweih, der Kirchtag

2. (sejemska prireditev) die Messe, die Ausstellung (jesenski Herbstmesse, pomladanski Frühjahrsmesse, kmetijski Landwirtschaftsausstellung, knjižni Buchmesse, obrtni Gewerbeausstellung, vzorčni Mustermesse)
obiskovalec sejma der Messegast, Messebesucher
na sejmu sklenjeni posel das Messegeschäft
sejmu posvečena številka die Messenummer

sêjem (-jma) m mercato, fiera:
tedenski, letni sejem mercato settimanale, annuale
avtomobilski, vzorčni sejem fiera dell'automobile, campionaria
živinski sejem mercato del bestiame
pohištveni sejem fiera del mobile
imeti sejem tenere mercato

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tēndere^*

A) v. tr. (pres. tēndo)

1. napeti, napenjati:
tendere la corda di uno strumento napeti struno glasbila
tendere una fune napenjati vrv
tendere una trappola pren. nastaviti past

2. iztegniti, iztezati:
tendere la mano iztegniti, pomoliti roko
tendere l'orecchio prisluhniti
tendere le palme pren. prositi, rotiti

B) v. intr.

1. težiti k

2. biti nagnjen

3. obrniti, obračati se k:
la stagione tende al caldo sezona se obrača na toplo, letni čas postaja toplejši
un materiale che tende a deteriorarsi material, ki se rad kvari

4. vleči na (barva, okus, vonj):
tendere al grigio vleči na sivo

C) ➞ tēndersi v. rifl. (pres. mi tēndo) napeti se

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

transaction [trɑ̃zaksjɔ̃] féminin sporazum, pogodba na osnovi recipročnih koncesij; juridique poravnava, kompromis; commerce trgovinska ali borzna operacija, transakcija

transaction annuelle letni promet
transactions bancaires, par chèques, par virements bančni, čekovni, virmanski promet
accepter, conclure une transaction skleniti poravnavo

vacances [-kɑ̃s] féminin pluriel počitnice, dopust

vacances de Noël, de Pâques, d'été, d'hiver božične, velikonočne, poletne, zimske počitnice
les grandes vacances poletne počitnice
vacances annuelles letni dopust
vacances de neige zimske počitnice (dopust) v planinah
en vacances na dopustu
colonie féminin de vacances počitniška kolonija
prendre des vacances vzeti si dopust
partir en vacances iti na dopust, na počitnice
vacances judiciaires, parlementaires sodne, parlamentarne počitnice
bonnes vacances! prijetne počitnice!