Franja

ouvragé, e [uvraže] adjectif lepo izdelan

ouvrager [-že] verbe transitif skrbno, lepo izdelati, obdelati, okrasiti

ouvrer [uvre] verbe transitif obdelati (du bois les), skrbno, lepo izdelati; verbe intransitif, vieilli delati

ovrèmeniti se -ī se (ijek., ek.) narediti se lepo vreme: poslije duge kiše ipak se ovremenilo

pȁtarica ž (gr. paterítsa)
1. lepo izdelana palica
2. episkopova palica kot znamenje duhovne oblasti

peach¹ [pi:č] samostalnik
botanika breskev
ameriško, sleng lepota, krasota, lepo dekle

a peach of a fellow fant od fare

per-bellē, adv. (per in bellus) prav lepo, prav lično, prav (zelo) dobro: perbelle feceris si ad nos veneris Ci. ep., sed si me amas, quod quidem aut facis aut perbelle simulas … indulge valetudini tuae Ci. ep.

perfilado lepo oblikovan (nos)

per-lepidē, adv. (per in lepidē) zelo (prav) lepo, zelo (prav) čedno: perlepide narrat Pl. (Cas. 927).

phalerātus 3 (phalerae)

1. načelne in naprsne okraske imajoč, z načelnim in naprsnim nakitom okrašen: equi L., cursores Mart., turba Mazacum Suet.

2. pren. olepotičen, nalepotičen, okrašen, lepo zveneč: dicta Ter.

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.

pomoso agg. knjižno ki je lepo obrodil, bogat s sadeži

poupée [pupe] féminin lutka, punčka; figura v streljarni; obvezan prst, obveza na prstu; populaire mlada ženska, dekle; familier lepo oblečena ženska

poupée en celluloid, en étoffe lutka iz celuloida, iz blaga
poupée de bois, de carton, de cire, de matière plastique, de porcelaine lutka iz lesa, iz lepenke, iz voska, iz plastične mase, iz porcelana
poupée de tailleur krojaška lutka
jouer à la poupée igrati se s punčko

proporzionato agg. skladen, sorazmeren, proporcioniran; ekst. lepo oblikovan, raščen:
proporzionato ai bisogni skladen s potrebami
corpo proporzionato lepo raščeno telo, lepo grajena postava

pȑtiti -īm
I.
1. prtiti, nakladati
2. lepo rasti: prti žito
II. prtiti se vmešavati se, vtikati se: ja se ne prtim ni u te ni u tvoju kuću, ne prti se ni ti u moje posle

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

reader [rí:də] samostalnik
bralec, -lka, čitatelj, -ica; ljubitelj knjige; oseba, ki rada bere, ljubi branje; vseučiliški predavatelj, (starejši) docent, izredni profesor
tisk korektor, lektor; bralec in ocenjevalec predloženih rokopisov (pri založbi); (dober) recitator ali oseba, ki lepo bere; čitanka, abecednik

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

savoir-vivre [-vivrə] masculin, invariable dober način življenja; lepo vedenje, manire, olika, takt, dostojnost

seyant, e [sɛjɑ̃, t] adjectif pristajajoč, ki dobro pristaja, se lepo poda

robe féminin seyante obleka, ki dobro pristaja
elle a une coiffure seyante ima pričesko, ki ji dobro pristaja