Franja

Zadetki iskanja

  • navezováti -zújem nedov.
    1. a lega, a agăţa
    2. a ataşa, a lega cu afecţiune de ceva/cineva
  • nivel moški spol vršina, nivo; libela, razalo; vodoravna lega; istoličnost

    nivel de agua vodna tehtnica
    nivel del mar, nivel marítimo morska gladina
    estar al nivel biti na višini, biti pri moči
    a nivel čisto vodoravno; naravnost, premo
  • Nullstellung, die, ničelna lega
  • occlusion [ɔklú:žən] samostalnik
    zapiranje, zamašitev
    kemija absorpcija
    zobozdravstvo ugriz, normalna lega zob pri ugrizu
    vremenoslovje okluzija, sovpad tople in hladne fronte
  • opportūnitās -ātis, f (opportūnus)

    1. ugodna (priročna, pripravna) lega, priročnost, pripravnost, primernost: loci C., S., viae Plin. iun., regionis Sen. ph.; meton.: custodia huius opportunitatis Cu. tega ugodnega kraja.

    2. metaf.
    a) ugodnost časa, dobra doba, dobro obdobje, ugoden trenutek, lepa (ugodna) priložnost (prilika) (gr. εὐκαιρία): temporis C., Ci., divina Ci. ugoden, od boga urejen (povzročen) slučaj, o. suae liberorumque aetatis S. ugodna, vabljiva priložnost, ki se ponuja ob njegovi starosti in starosti njegovih otrok; pooseb. Oportúnitas = Priložnost, boginja ugodne (lepe) priložnosti: ipsa Opportunitas non potuit mihi oportunius advenire Pl.
    b) ugodna (primerna, ustrezna) telesna pripravljenost (kondicija), ugodna (primerna) telesna zasnova ali duševna osnova (zmožnost): omitto opportunitatem reliqui corporis Ci., quanta opportunitas in animis hominum ad res maximas Ci.
    c) ugodna (srečna) okoliščina, pripravnost, ugodnost, prid, korist, obresti, obrestovanje: opportunitate aliqua data C., habere opportunitates Ci. nuditi (dajati) obresti, obrestovati se, belli opportunitates Ci. vojne obresti, opportunitates maritimae L., fluminum opportunitates Ci. obresti, pa tudi = ugodne rečne razmere: Vitr.
  • oppositus, v sg. le abl. -ū, m (opponere)

    1. act. postavljanje na(s)proti, postavljanje (dajanje) pred kaj: oppositu laterum, oppositu membrorum Sil., foliorum oppositu pudenda velatus Aus., laterum et corporum nostrorum oppositūs pollicemur Ci.

    2. pass. stanje, lega položaj pred čim, nasproti česa: Plin., Gell. idr., solem lunae oppositu solere deficere Ci.

    3. metaf. navajanje proti čemu: oppositu horum vocabulorum commotus Gell.
  • orografia f geogr.

    1. goropisje, orografija

    2. lega gora
  • Ortsveränderung, die, sprememba mesta/lokacije, premeščanje, premestitev; sprememba bivališča; Medizin premaknitev, izvenkrajevna lega, ektopija
  • povézati -véžem dov.
    1. a lega, a face legătură; a conecta, a racorda
    2. a asocia
    3. a pansa
  • povezováti -zújem nedov.
    1. a lega, a face legătură; a conecta, a racorda
    2. a asocia
  • presentation [prezentéišən] samostalnik
    darilo, obdaritev; predstavitev, predstavljanje, uvajanje
    medicina demonstracija, pokaz
    gledališče (film, radio) uprizoritev, predstava; vročitev (prošnje) predložitev, vložitev
    ekonomija predložitev (menice)
    medicina otrokova lega v maternici
    filozofija, psihologija zaznava, predstava

    ekonomija (up)on presentation proti predložitvi
    payable on presentation plačljivo na pokaz
    presentation copy prezenčna knjiga
  • prevézati -véžem dov.
    1. a lega
    2. a pansa, a bandaja
    3. a face legătura (telefonică)
  • priključeváti -čújem (se) nedov.
    1. a lega, a racorda
    2. a conecta
    3. a anexa
    4. a (se) asocia, a (se) alătura, a (se) alipi, a (se) uni
  • prikljúčiti -im (se) dov.
    1. a lega, a racorda
    2. a conecta
    3. a anexa
    4. a (se) asocia, a (se) alătura, a (se) alipi, a (se) uni
  • pripénjati -am nedov. a agăţa; a lega
  • pripéti -pnèm dov. a agăţa; a lega
  • privézati -véžem dov. a lega, a înnoda
  • privezováti -zújem nedov. a lega
  • prōclīvitās -ātis, f (prōclīvus)

    1. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib, strmina, strmost (naspr. declivitas): parvula Auct. b. Afr.

    2. metaf. nagnjenost k čemu: ad morbos, ad aegrotandum Ci., haec igitur proclivitas ad suum quodque genus a similitudine corporis aegrotatio dicatur, dum ea intellegatur ad aegrotandum proclivitas Ci., sed haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.
  • purlin [pə́:lin] samostalnik
    arhitektura slemenska lega krova, strešina