Franja

jednogòdišnjāk m enoletnik, vojaški obveznik, ki je služil samo eno leto

Jobeljahr, das, (-/e/s, -e) sveto leto, leto jubileja

Jubeljahr, das, jubilejno leto; alle Jubeljahre figurativ vsake tri kvatre; katholisch : sveto leto

jubilé [-le] masculin, religion jubilejno, sveto leto; jubilejni odpustek; 50-letnica (poroke, kake funkcije itd.)

fêter son jubilé de mariage praznovati zlato poroko

jubilee [džú:bili:] samostalnik
jubilej, petdesetletnica; slavje, proslava; veselje, vriskanje
cerkev sveto leto

silver, golden, diamond jubilee 25., 50., 60. obletnica
jubilee stamp jubilejna znamka

jubileo moški spol judovski praznik radosti; sveto leto; figurativno naval

(año de) jubileo jubilejno leto (vsakih 50 let)

Kalenderjahr, das, koledarsko leto

Kirchenjahr, das, cerkveno leto

k. J. (= künftigen Jahres) naslednje leto

kòlēnde ž mn. etn. darovi služinčadi ob novem letu, za novo leto

Kriegsjahr, das, leto vojne, vojno leto

leap-year [lí:pjə:] samostalnik
prestopno leto

leap-year proposal snubitev ženina (dovoljeno samo v prehodnem letu)

Lebensjahr, das, leto življenja, leto starosti

Lehrjahr, das, učno leto; Lehrjahre, pl , figurativ začetki, učna doba

Lichtjahr, das, Astronomie svetlobno leto

light-year [láitjə:] samostalnik
astronomija svetlobno leto

lūstrālis -e (lūstrum2)

1. k očiščevalni ali spravni daritvi (spravi, pomiritvi) spadajoč, očiščevalen, spraven, pomiritven: exta V., sacrificium L. spravna daritev, aqua O. posvečena voda, saliva Pers., caput Sen. tr., lustrales bellis animae Lucan. ki so jih v vojni žrtvovali za blaginjo vojske.

2. vsako peto leto se vršeč, petleten = vsakih pet let: certamen T., census Ulp., collatio Cod. Th. vsako peto leto pobrana dajatev (prispevek).

Maikäferjahr, das, hroščevo leto

messis -is, f (metere)

1. žetev: Ca., Pl., Col., Plin. idr., messim (messem) facere Varr. idr. žeti, si triticeam in messem robustaque farra exercebis humum solisque instabis aristis V., maturiora messibus Apuliae loca L., messe amissā Ci.; metaf. zbiranje (točenje) medu, izpodrezovanje satja: tempora messis V.

2. meton.
a) žetev = čas žetve: Col., et multo in primis hilarans convivia Baccho ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., messibus Plin. ob žetvi.
b) žetev = leto: decima Petr., quarta, trigesima Mart.
c) žetev = poljski pridelek, letina, starejše nažanjek, požanjek: Varr., de campis subvecta messis Plin. iun., ex hostico raptae perituraeque in horreis messes Plin. iun., messes vinaque villis efferre Iust., illius immensae ruperunt horrea messes V.; tudi poljščina, ki se pričakuje, ki jo bo treba požeti, prirast(ek): Tib., spicea iam campis cum messis inhorruit V.; metaf.: messis Cilicum et Arabum Stat. pridelki Kilikijcev in Arabcev = kadilo in žafran, messis bellatura Cl. = možje, zrasli iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; pren.: adhuc tua messis in herba est O. tvoja pšenica še ne cveti = daleč si še od zaželenega cilja, pro benefactis mali messim metere Pl. biti deležen nehvaležnosti, (morum malorum) metere messem maxumam (aliteracija) Pl., urere suas messes Tib. = uničevati svoje delo (izgubljati kliente ipd.), illa Sullani temporis messis Ci. tista žetev Sulove dobe (ko je bilo toliko ljudi mučenih ali jim je bilo odvzeto premoženje), si messes facis [et] Musas si vendis Lavernae: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. acc. pogosto messim: Ca., Pl., Varr., Gell., star. abl. messī: Varr.

Mondjahr, das, lunsko leto