Franja

sátanski (-a -o) adj.

1. satanico, demoniaco, diabolico; mefistofelico

2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) del diavolo:
satanska lakota una fame del diavolo

sauce [sɔ:s]

1. samostalnik
omaka, sok
figurativno začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom
tehnično voda za močenje (godenje, luženje), lužilo
ameriško vkuhano sadje, kompot
sleng predrznost, nesramnost

what's sauce for the goose is sauce for the gander kar je enemu milo, je drugemu drago
apple sauce čežana
poor man's sauce figurativno glad, lakota
tomato sauce paradižnikova omaka
hunger is the best sauce glad je najboljši kuhar
none of your sauce! ne bodi(te) nesramen!
to serve s.o. with the same sauce vrniti komu milo za drago

2. prehodni glagol
pripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figurativno)
omiliti, napraviti prijetno
domačno nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)

sinjezelen [ê] (-a, -o) blaugrün; rastlinstvo, botanika Blaugrün(er) (lakota Blaugrünes Labkraut, šaš Blaugrüne Segge)
sinjezelena robida rastlinstvo, botanika die Kratzbeere, der Taubenknopf

smolen|ec [é] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (plezajoča lakota) das Klebkraut, Kletterlabkraut

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

stràšen (-šna -o) adj.

1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
strašna prikazen un fantasma terribile
strašen zločin un delitto atroce, efferato

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
strašen mraz freddo terribile
strašna lakota fame bestiale
strašna polomija un fiasco colossale

3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
strašna hrana un cibo schifoso
strašno vreme tempo infame

strdenk|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (prava lakota) Gemeines Labkraut

škrlat|en (-na, -no) scharlachfarben, scharlachfarbig, purpurn, purpurfarben, purpurfarbig
škrlatno rdeč purpurrot
škrlatna svetloba das Purpurlicht
škrlatni plašč der Purpurmantel
rastlinstvo, botanika Purpur-, Purpurner … (škrlata lakota Purpurnes Labkraut)

škrláten (-tna -o) adj. di porpora, purpureo, color porpora; scarlatto:
škrlatno oblačilo porpora
bot. škrlatna lakota caglio purpureo, stellina purpurea (Galium purpureum)
škrlatni plašč ostro

škrlatn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Purpur- (gadnjak die Purpur-Schwarzwurzel); Purpurner (lakota Purpurnes Labkraut); Scharlach- (hrast die Scharlach-Eiche, kadulja die Scharlach-Salvie); živalstvo, zoologija Scharlach- (rdečkar der Scharlach-Mennigvogel, tangara die Scharlachtangare)

tenailler [tənaje] verbe transitif, figuré mučiti, trpinčiti

la faim le tenaille lakota ga muči, lakoto trpi

torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
la faim les torture lakota, glad jih muči
torturer un texte popačiti besedilo
se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti

trirogljàt (-áta -o) adj. con tre rebbi; con tre punte, tre bracci; bot.
trirogljata lakota caglio coriandolino (Galium tricornutum)

visitation [vizitéišən] samostalnik
obiskovanje (zlasti uradno); obhod (za inšpiciranje), vizitacija
cerkev službeni obisk

Visitation religija obisk Device Marije; preiskava, pregled (tuje ladje, ladijskih dokumentov); pogovorno dolg nadležen obisk; masovna priselitev (ptic itd.); religija božja milost, blagoslov; kazen, šiba božja
visitation of locusts naval, vdor kobilic
the famine was a visitation of God for their sins religija lakota je bila božja kazen za njihove grehe
right of visitation navtika pravica preiskave, inšpekcije

vólčji wolfish; like a wolf; a wolf's

vólčja češnja botanika deadly nightshade, belladonna
vólčja jama (past) wolf trap
vólčja koža (kožuh) wolfskin
vólčja narava wolfish nature
vólčja lakota wolfish hunger, ravenous appetite

vólčji de loup

volčja češnja (botanika) belladone ženski spol
volčji glad, volčja lakota faim ženski spol de loup
volčja jama, volčji brlog tanière ženski spol du loup
volčji kožuh peau ženski spol de loup
volčje krdelo bande ženski spol de loups
volčja past piège moški spol à loups
volčje žrelo (medicina) bec-de-lièvre moški spol

vólčji (-a -e) adj.

1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi

2. pren. crudele, spietato

3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo

4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi

vólčji de(l) lobo

volčja češnja (bot) belladona f
volčji glad, volčja lakota hambre f canina
volčja jama, brlog trampa f de lobos
volčji kožuh piel f de lobo
volčje krdelo manada f de lobos
volčja past cepo m para lobos
volčje žrelo (med) labio m leporino con fisura palatina

voracious [vəréišəs] pridevnik (voraciously prislov)
požrešen, nenasiten; lačen kot volk
figurativno pohlepen, lakomen

voracious appetite nenavaden tek; volčja lakota; požrešnost
voracious reader knjižni molj (oseba)
to eat one's food voraciously požrešno jesti (svojo) hrano

λῑμός, ὁ [Et. lat. letum, pogibel, smrt; gršk. λοιμός] 1. glad, lakota. 2. pohlep, poželenje.