Franja

salgamum -ī, n (menda izpos. iz gr. ἁλμαῖον, ἁλμυρός)

1. kup, kopica za pripravljanje jedi in za krepčanje telesa potrebnih stvari, hrana, piča: COD. I., COD. TH.

2. pl. salgama -ōrum, n v solnici (slanici, razsolu) hranjeno sadje, korenje, zelenjava, vkuhanina v solnici, v razsolu vkuhana (vložena) hrana: COL. Od tod salgamārius -iī, n pripravljalec in prodajalec vkuhane hrane (vkuhanine) v solnici: COL.; kot naslov nekega spisa Gaja Matija (Matius): COL.

Schwung, der, (-/e/s, Schwünge) zagon; zamah; (Elan) polet (tudi figurativ); (geschwungene Linienführung) lok; (große Menge) kup; Sport Turnen: koleb, Skifahrt: zavoj; Schwung holen vzeti zalet; in Schwung bringen pognati, spraviti v gibanje, ein Gespräch: poživiti; in Schwung halten držati v redu; in Schwung kommen dobiti zagon/polet, razgreti se, razživeti se; in etwas kommt Schwung v (kaj) pride malce življenja; in Schwung sein cveteti, uspevati

serqua f

1. ducat

2. ekst. obilica, kup; ploha:
una serqua di ingiurie ploha žaljivk

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

skȕp m, mest. u skùpu, mn. skȕpovi
1. zbor: govoriti u -u; govorio je pred -om odabranog društva
2. skupina: društvo se podijelilo na skupove; na putu susretao sam veće i manje skupove prolaznika, astr. -ovi zvijezda
3. kup: to je skup ljudskih tjelesa a ne ljudi
4. skupnost: skup bratskih naroda

slēppa f nareč.

1. klofuta

2. pren. kup

slew¹ [slu:] samostalnik
ameriško, pogovorno velika množina, kup

a slew of people množica ljudi

spōrta f

1. (nakupovalna) torba:
cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

2. kup, veliko:
dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti

spropōsito m

1. pomota; neumnost:
a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
fare uno sproposito ustreliti kozla

2. kup; ogromno; velikanska vsota:
pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

stack¹ [stæk] samostalnik
kopa, kopica (sena, žita), stog, kup, gomila; sklad, skladanica, pravilno zložena drva (les)
vojska piramida (pušk, orožja); dimnik (ladje ali lokomotive), vrsta dimnikov; kovaško ognjišče, vigenj; mera za les, drva (108 kubičnih čevljev, pribl. 3 m³)
sleng velika množina, množica
figurativno kup; stena, pečina, visoka (osamljena) vzpetina; skupina regalov, skladišče knjig

a stack of firewood skladanica drv
smoke stack dimnik

Stapel, der, (-s, -) skladovnica, Technik skladanica; zlog; Metallurgie sklad; (Haufen) kup; elektronische Datenverarbeitung paket; beim Flachs: vlakno; auf Stapel legen ein Schiff: začeti graditi ladjo; vom Stapel laufen biti splavljen; vom Stapel lassen ein Schiff: sploviti, eine Rede: spustiti (govor)

stâv m kup, kopica: stav snopova; na rašljama nosi stav sijena

Stoß, der, (-es, Stöße)

1. sunek; udarec; mit dem Fuß: brca; Sport bei Ballspielen: strel; Physik trk (elastischer prožni); Bergbau odsek

2. von Karten, Papieren: kupček, kup; von Holz usw.: skladovnica

3. Technik, Baukunst, Architektur spoj, stik; spah

4. Jagd rep den letzten Stoß geben zadati zadnji udarec; sich einen Stoß geben zbrati se; einen Stoß tun in ein Blasinstrument: zatrobiti (na)

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

strȍvo s dial.
1. kup: gdje si držao da je najtvrđi zaklon, tu padne strovo od leševa
2. kup sadja, ki ga je streslo neurje: drvo se ovo već povilo od roda, a dole na zemlji leži strovo zrelih, gnjilih krušaka

strūctus -ūs, m (struere) sklad(i), skládovnica (skladóvnica), skládalnica (skladálnica), skládavnica, skládnica, skládovje (skladóvje), grmada, (velik) kup: lignorum structibus incensis Arn.

struēs -is, f (struere)

1. zložen sklad, skládovnica (skladóvnica), skládalnica (skladálnica), skládavnica, skládnica, skladi, skládovje (skladóvje), grmada, (velik) kup, velika količina, veliko število, stóg, kôpa, kopíca, množina, množica: corporum L., T., pomorum Sen. ph., uvarum in vinea Plin., armaque cum telis in strue mixta sua O., strues lignorum L. ali samo strues Plin. skladovnica drv, acervi struesque (sc. lignorum) Cu. zloženi in nezloženi kupi, kupi in skladi; od tod = rogus grmada za sežiganje mrličev: Sen. tr. idr., nullā strue membra recumbunt Lucan., strues rogi T. naložena (zložena, pripravljena) grmada, grmadni sklad.

2. occ.
a) kup ali sklad daritvenih pogačic, daritveno pecivo: Ca., Fest., haec adolet flammis cum strue farra suis O.
b) kup kot mera: laterum Ci. ep.
c) kup = gosta (velika) množica: (sc. milites) confusa strue (= phalange) implicantur L.

struīx -īcis, f (struere) kup, kopica naloženih (zloženih, skladanih) stvari: Fest., tantas struices concinnat patinarias Pl., struices saxeae L. Andr. ap. Fest., struices ossuum It.; pren.: struix malorum Naev. fr. obilje (obilo) hudega.