Franja

poslédek -dka m
1. posljedak (-sled-): ne vemo, kakšen bo posledek tega dejanja
2. kraj, svršetak: mar vemo, kaj bo na -u

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče

potinier, ère [pɔtinje, ɛr] adjectif klepetav, opravljiv; masculin, féminin klepetulja, opravljivec, -vka; féminin kraj, kjer se klepeta, opravlja, obrekuje

prèdio (prèdjel) prèdjela, prédio (prédjel) prédjela m (ijek.), prèdeo (prèdel) prèdela m, prédeo (prédel) prédela m (ek.) (rus.) predel, kraj, pokrajina

prelòm -óma m
1. prelom: prelom veje, palice; prelom knjige
2. prelom, fraktura: prelom kosti
3. preokret, prelom: prelom s preteklostjo; kulturni, idejni prelom
4. raskid: tu je prišlo do -a
5. kraj, svršetak: ob -u stoletja
6. gaženje, kršenje: prelom prisege

prerívalīšte s kraj, kjer je razrita zemlja

pri predl. s lok.
1. pri, kod: stati pri oknu; ti predmeti so se našli pri njem; morda imate pri sebi svinčnik; pri izboru teksta se je prevajalec oziral na okus občinstva; biti pri roki
naći se pri ruci; ta problem mu je pri duši; ostati pri svoji trditvi; posekati drevo pri korenini; riba smrdi pri glavi; pri delu in zabavi ohraniti mero; oče je bil pri volji; biti pri denarju; biti pri sebi; biti pri zdravi pameti; Dol pri Ljubljani
2. na: pri slovesu
na rastanku; ne vem, pri čem sem
ne znam na čemu sam
3. kod: bitka pri Stalingradu; turški poraz pri Sisku 1953; gostilna Pri vitezu
4. u: pri temi hoditi okrog; pri belem dnevu
usred bijela dana; pri takem neredu se ne more delati; pri taki bedi; pri vsem tem; pri tvojih letih bi lahko bil pametnejši
u tvojim godinama mogao si biti pametniji
5. kraj: sedeti pri ognju
6. uz: pri vsem bogastvu niso srečni
7. oko, okolo: sedaj je pri dvanajstih letih
8. za: pri mizi se vedi lepo
za stolom se vladaj pristojno
9. ali si kaj pri času imaš li vremena; pri priči da mi izgineš
smjesta, odmah da se izgubiš; pri moji veri
vjere mi; pri moji duši
duše mi

propter (sinkop. iz *propiter, komp. adv. tvorbe k prope)

I. adv. blizu, v bližini: Ter., Lucr., Ph. idr., propter est spelunca Ci., filii propter cubantes Ci., cum duo reges cum maximis copiis propter adsint Ci., voluptates propter intueri Ci. od blizu —

II. praep. z acc.

1. blizu, poleg, tik, ob, zraven, kraj: Ca., Pl., Ter., S., L. idr., insulae propter Siciliam Ci., litus propter ipsum introitum portūs Ci., propter aquae rivum V., Lucr., propter humum volitat O. trdo ob tleh.

2. metaf. (v vzročnem pomenu) zaradi, iz, po, starejše radi, zbog: Enn. ap. Fest., Ca. ap. Macr., Pl., Ter., Varr., H., Iust. idr., in magno periculo erat propter avaritiam Cretensium N., propter frigora frumenta non erant matura C., maxime propter nexos ob aes alienum L., propter iniquitatem loci S., propter salutem meorum civium Ci., propter (iz) metum Ci., propter quos hanc lucem adspexerit Ci. po katerih (= zaradi katerih) je zagledal = po starših, po roditeljih; v zvezi z zaimki: propter hoc Varr., Plin. iun., Q. ali propter id Plin. iun. zato, propter quod Col., Plin., Iust. ali propter quae Q., Col. zaradi česar.

Opomba: Propter se svojemu sklonu tudi zapostavlja: Acc. ap. Non., Lucr., Ap. idr., cubilia propter H., hostem propter T., viam propter natus T., quem propter Ci.

prospect¹ [prɔ́spekt] samostalnik
vidik, razgled (of na)
figurativno upanje, obet, pričakovanje (of)
pokrajina, kraj, predel
ekonomija reflektant, možnosten kupec (stranka)
mineralogija zemljišče z znaki za nahajališče rude, izkopavanje in iskanje rude

to hold out a prospect of obetati
there is a prospect that je upanje, da
in prospect na vidiku, v pričakovanju

proštènīšte s dial. božja pot, kraj, kjer je proščenje, žegnanje

puebla ženski spol vas, kraj

pueblo moški spol ljudstvo, narod; preprosto ljudstvo; kraj, mesto, vas, zaselek

voz del pueblo glas ljudstva
representante del pueblo zastopnik ljudstva
de pueblo en pueblo od vasi do vasi
pueblo de Dios izvoljeno ljudstvo (biblija)

puesto moški spol prostor, mesto, kraj; častno mesto; urad; sedež; prodajalna, tržna lopa; vojska stražarsko mesto, straža; (lovstvo) preža; telefonska govorilnica

puesto de asiento sedež
puesto de estar a pie stojišče
puesto de libros viejos antikvariat
puesto de policía policijska postaja
puesto de refrescos okrepčevalnica
puesto de socorro rešilna postaja
no estar en su puesto (fig) ne se spodobiti
solicitar (ali aspirar) un puesto potegovati se za (službeno) mesto

pulvīnar -āris, n (pulvīnus)

1. oblazinjeno ležišče za bogove (prim. lectisternium), božanska blazina: O., Ap., Suet. idr., pulvinar deorum ornare dapibus H., deae pulvinar instituere N. posvetiti, pulvinar dedicare Ci., Caesar habuit pulvinar et flaminem Ci.; meton.
a) = pojedina za bogove, božja (božanska) pojedina: pulvinar suscipere in Capitolio L. prirediti bogovom pojedino; prim.: pulvinaria deorum et magistratuum epulae Ci.
b) kraj, kjer se bogovom prireja pojedina, torej poseb. svetišče: Ap. idr., circa omnia pulvinaria supplicare L., ad omnia pulvinaria supplicatio decreta est Ci., decernuntur supplicationes apud omnia pulvinaria T., nefandum adulterium in pulvinaribus sanctissimis Ci., pulvinaribus Bonae deae Ci.

2. metaf.
a) oblazinjen sedež, oblazinjen stol, oblazinjeno ležišče, (zakonska) postelja boginj in cesaric: Cat., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., (sc. Caesaris) coniunx sua pulvinaria (prestol) servat O.; tudi oblazinjen sedež (blazinjak) cesarjev v cirkusu: spectabat e pulvinari Suet.
b) blazina, vzglavnik: caput inclinare super pulvinar Petr.
c) blazinsko ali namizno pregrinjalo: Sen. ph., in summo pulvinaris locatus cenā poculisque inauguratur Ap.

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

quartier² [kartje] masculin kraj, kjer je nastanjeno vojaštvo, stan(ovališče), vojašnica

Quartier général vojaški glavni stan
quartiers d'hiver prezimovališče
prendre ses quartiers d'hiver prezimovati
quartier libre prost izhod (za vojaka), prostost

ráselje s razselje, kraj, od koder so bili prebivalci razseljeni

régija ž (lat. regio) regija, kraj, predio, predeo, područje, oblast

roselier, ère [rozlje, ɛr] adjectif kjer raste trst; féminin kraj, kjer raste trstje

sealery [sí:ləri] samostalnik
leglo tjulenjev; kraj, kjer se zbirajo tjulenji; lov na tjulenje