штука f kos; gov. zadeva, dogodek;
вот так штука! lepa reč!;
сыграть штуку с кем zagosti jo komu;
в том-то и штука za tem grmom tiči zajec
absēgmen -inis, n (ab in secare) odrezek, odrezan kos: carnis Fest.
adequate [ǽdikwit] pridevnik (adequately prislov) (to)
primeren, ustrezen, zadosten; skladen, razmeren; kos čemu
aequiperō (aequiparō) -āre -āvi -ātum (aequus in parāre)
1. enačiti, izenačiti (izenačevati): talionem ad amussim Gell., alimentum ceteris Pall.; večinoma pren. enačiti koga ali kaj, vzporediti (vzporejati) koga s čim, primerjati koga s čim; z dat.: Iovis Solisque equis aequiperatum dictatorem in religionem etiam trahebant L., mari tranquillo, quod ventis concitaretur, aequiperando multitudinem Aetolorum L.; z ad: suas virtutes ad tuas Pl.
2. enačiti se s kom ali s čim, vzporediti (vzporejati) se s kom ali s čim, doseči (dosegati) koga ali kaj, enak biti komu ali čemu, kos biti komu ali čemu; abs.: nemo est, qui factis aequiperare (sc. mihi ali me) queat Enn. ap. Ci.; z dat.: mis concordibus Enn., Iovi Pac. ap. Gell., divûm potestatibus Ap.; nav. z acc.: ut nemo sociorum me aequiperare posset L., ingenio mores aequiperante places O.; z acc. in abl. limitationis: ut (portus) ipsam urbem dignitate aequipararet N., ut nemo eum labore corporisque viribus posset aequiperare N., nec calamis solum aequiperas, sed voce magistrum V.
aequō -āre -āvī -ātum (aequus)
1. ravnati, izravna(va)ti, poravna(va)ti, izenačiti (izenačevati): harenas pedibus, aream cylindro V., aequata agri planities Ci., antecedebat testudo loci aequandi causā C., si quā campi eminebant, iussit aequari Cu., aequata mensa O. vodoravno postavljena, pumice omnia aequata Cat. uglajeno, duas aequato examine lances sustinet V. skledici ob izravnanem (= navpično stoječem) jezičku, skledici v ravnovesju; voj.: aequare frontes L., Tib. ali aciem L. čelo vojske izravnati, v ravno vrsto postaviti; prim.: aequatis velis V. ali rostris V. z enako obrnjenimi jadri (ladijskimi kljuni).
2. (iz)enačiti
a) glede na višino; z dat.: solo aequare aliquid do tal kaj porušiti, npr. Numantiam Vell., domum Suet., templum T., solo aequata omnia L., omnia solo aequata sunt Cu., domus solo aequata Q.; v istem pomenu tudi brez dat. solo: etsi omnia flammis ac ruinis aequata vidissent L.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. do dna odpraviti; machina ali tecta aequata caelo V. nebotičen; pren.: aequ. aliquem caelo laudibus V. ali samo aliquem caelo T. do neba povzdigniti, animos aequabit Olympo V.
b) glede na število, množico, čas; s cum: numerum cum navibus aequat V. izenači število številu ladij, cum suas quisque opes cum potentissimis aequari videat C.; z dat.: aequ. nocti ludum V. prebedeti noč pri igri, noč preigrati, per somnum vinumque dies noctibus L. noči in dneve prespati in prepiti; od tod refl.: qui (libri) se iam illis fere aequarunt Ci. so jim po številu skoraj enake; occ. (iz)enačiti koga čemu glede na pravice, dostojanstvo, častno stopnjo, vzporejati koga s kom ali s čim, primerjati koga s kom ali s čim: omnes aequat cinis Sen. ph.; z dat.: Hannibali Philippum L., Laelios sibi per omnia Vell., se diis Cu.; s cum: temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci.
3. (iz)enačiti = enako(merno) deliti, razdeliti (razdeljevati): aequantur sortes Ci. žrebi se enačijo (tistemu, ki vzdiguje žrebe, ne pride noben žreb v roke pred drugim), aequ. pecunias Ci. uvesti enakost lastnine, pedites L., stercora Col. enakomerno razdeliti po njivah; ira aequavit vires L., aequato omnium periculo spem fugae tollere C. ob enaki nevarnosti vseh, aequare certamen L. boj = bojno moč na obeh straneh izenačiti, aequatus inter omnes teror fuit L. je vse enako prevzel, aequabat funera Mavors V. je enakomerno podeljeval, aequ. laborem partibus iustis (po pravičnosti) V., amorem V. isto ljubezen izkazovati; o pravni poravnavi: aequ. leges L. ali foedera H. z enakimi pogoji skleniti, aequato iure omnium L. ob izenačitvi pravic vseh.
4. doseči (dosegati) koga ali kaj, enak, kos biti komu ali čemu: cum primum sulcos aequant sata V., aequare aggere moenium altitudinem Cu., aequantes moenia turres Lucan., cuius (fluminis) altitudo summa equorum pectora aequabat Cu., aequ. cursum alicuius Cu. ali aliquem cursu L. enako hitro teči kakor ..., ille ducem haud timidis vadentem passibus aequat V. stopa brez strahu ob korakajoči vodnici, fluctūs aequ. sequendo V., sagitta aequans ventos V. hitra kakor veter; argenti facti pondus L milia talentorum aequabat Cu., aequ. opes regum animis V. imeti se za tako bogatega, kakor so kralji, labores lacrimis V. primerno objokovati trpljenje, facta dictis L. dostojno proslavljati, haec dicendo Plin. iun., aequasse eum Appii odium L. da je bil prav tako osovražen kakor Apij, aequ. munia comparis H. dolžnosti soproge izpolnjevati, ea arte superiores reges L., aliquem equestri gloriā L., feminam gloriā Cu., eloquentiā alicuius gloriam Suet., formas veras imitamine O., eam picturam imitati sunt multi, aequavit nemo Plin., maiestas operis deum aequavit Q.; abs.: is triumphus ... signis et spoliis ferme aequabat (sc. Cornelii triumphum) L, qui agit, ut prior sit, forsitan, etiam si non transierit, aequabit Q.
aillade [ajad] féminin česnova juha ali omaka; kos kruha s česnom
aliquamdiū, adv. (prim. aliquam)
1. časovno: nekaj časa, nekoliko časa, tudi = precej dolgo (časa): ubi al. certatum S., tantus pudor fuit, ut al. nihil responderet Ci., Aristum Athenis audivit al. Ci.; aliquamdiu deinde C. idr., aliquamdiu posten C., aliquamdiu postremo ali tandem L., aliquamdiu donec Suet.
2. pren. krajevno: neko razdaljo, nekoliko poti, kos poti: Rhodanus al. Gallias dirimit Mel.
Anschnitt, der, (-s, -e) krajec, prvi kos; (Schnittfläche) rez; Technik Metallurgie dovodni lijak
apiece [əpí:s] prislov
vsak kos, po; za vsakega, na osebo, na glavo
arrēdo m kos opreme, oprema, oprava:
arredi sacri obredna oprava in rekviziti
Bachamsel, die, Tierkunde povodni kos
bâillon [bajɔ̃] masculin kos blaga, s katerim zamašimo komu usta, da ne govori, ne vpije; mašilo
mettre un bâillon à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
bar1 [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba
to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja
bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel
Bauchstück, das, trebušni kos
Bemme, die, (-, -n) (namazan) kos kruha
bewältigen biti kos (čemu), zmoči (kaj); obvladovati, obvladati; Aufgaben, eine Arbeit: uspešno opraviti, opravljati, Aufgaben: izpolnjevati, Probleme, ein Dilemma: razrešiti, razreševati