Franja

commemorātōrium -iī, n (commemorāre) spominek, spominska knjiga, zaznamek: Eccl.

cōnsōlātiō -ōnis, f (cōnsōlārī)

1. tolažitev, tolažba, ohrabritev, v pl. tolažbe, tolažilne besede, tolažila, tešila: Auct. b. Alx., Sen. ph., Sid., c. levis, gravior, pervulgata, usitata Ci., omnem consolationem vincit dolor Ci. ep., Cleanthes quidem sapientem consolatur, qui consolatione non eget Ci., hac consolatione utuntur (z ACI) Ci., nunc me una consolatio sustentat, quod (da) … Ci., ea consolatione sustentor, quam … Ci., timentes omnium animos consolatione sanat Hirt.; v pl.: Sen. ph., consolationibus nihil levari Ci., huic malo afferre consolationes Ci. ep., consolationes reicere ac refugere Plin. iun.; s subjektnim gen.: ad Epicuri consolationem satis est ante dictum Ci., c. litterarum tuarum Ci. ep.; z objektnim gen. (pri čem, v čem): invenire consolationem nullam communium malorum Ci., conscientia rectae voluntatis maxima consolatio est rerum incommodarum Ci.

2. met.
a) (kot naslov knjige) tolažilni spis, knjiga tolažnica: Ciceronis, Crantoris Ci., c. ad Polybium, ad Marciam, ad Helviam Sen. ph.
b) (kot posebna vrsta govora ali pisanja) tolažilni govor: aliud dicendi genus consolatio, aliud obiurgatio desiderat Ci., ut de consolationibus taceam Q.

consuetudinary [kɔnswitú:dinəri]

1. pridevnik
navaden, običajen

2. samostalnik
cerkev obrednik, mašna knjiga

cook-book [kúkbuk] samostalnik
kuharska knjiga

cookery-book [kúkəribuk]
ameriško kuharska knjiga

copialēttere m invar.

1. prepisna knjiga

2. kopirna stiskalnica

Coran [kɔrɑ̃] masculin koran; figuré najljubša knjiga

cuisinier, ère [-nje, ɛr] masculin, féminin kuhar, -ica; féminin štedilnik; peč; masculin kuharska knjiga; argot denunciant, ovaduh, policijski uradnik, odvetnik

cuisinière à charbon, à gaz, électrique štedilnik na premog, na plin, električen
cuisinier chef, chef cuisinier glavni kuhar, šef kuhinje

čȁslovac -ōvca m
1. obredna knjiga v pravosl. crkvi, v kateri so zbrane vse dnevne molitve, pri kat. brevir
2. nekdaj, začetnica, berilo za vaje v branju: ponovivši bekavicu Vuk počne učiti časlovac

čȁsoslov m obredna knjiga v pravosl. cerkvi, brevir, zbornik molitev in psalmov: čitati časoslov

čìtāljka ž stojalo, na katero se položi knjiga, ko se bere evangelij

črnobúkvar -ja m grabancijaš, onaj koji gata iz knjiga o činima

ćìtāp -ápa m (kitap, ar.) sveta knjiga, koran

daljìnār -ára m
1. daljinar, knjiga z razdaljami med kraji, postajami
2. daljinar, del merilnih priprav na topu
3. daljinar, vojak, ki ugotavlja oddaljenost cilja

daljínar i daljinár -ja m daljinar, knjiga s podacima o razdaljinama između autobusnih i željezničkih (-lez-) stanica

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

deskà -e i dèska -e (dəs) ž, gen. mn. desk i desak
1. daska: zabiti žebelj v -o; hrastova, smrekova, borova deska; kuhinjska deska
daska za sjeckanje (sec-) mesa; likalna deska
daska za glačanje, za utijanje, za peglanje; razglasna deska
daska za objave; risalna deska
crtaća daska, daska za crtanje; telovadna deska
gimnastička daska; odskočna deska; šahovska deska; koliba iz desak
daščara
2. mn. pozornica, pozorište, kazalište: zelo mlada je stopila na -e
3. plužna deska raz
4. deželna deska u feudalizmu zemljišna knjiga s upisanim plemićkim posjedima (-sed-)

Deuteronomium, das, peta Mojzesova knjiga

directorio moški spol direktorij; upravni odbor; smernica; knjiga naslovov

dispensario moški spol zdravniška knjiga; dispanzer, poliklinika