Franja

angléški inglés, esa ; (v zloženkah) anglo-

po angleško en inglés
angleško-nemški anglo-alemán
angleško-nemški slovar diccionario m inglés-alemán
angleška bolezen raquitismo m
angleški obliž tafetán m inglés
angleški ključ llave f inglesa

avtomobil moški spol (-a …) das Auto; osebni: der Pkw ( der Personenkraftwagen); pogovorno: der Wagen; -wagen (demonstracijski Vorführwagen, dostavni Lieferwagen, drugi v družini/istega lastnika Zweitwagen, mali Kleinwagen, rabljen/iz druge roke Gebrauchtwagen, srednjega razreda Mittelklassewagen, športni Sportwagen, televizijski reportažni avtomobil Fernsehübertragungswagen, zaprt dostavni Kastenwagen); -auto (poštni Postauto)
vojska oklepni avtomobil der Panzerspähwagen, der Radpanzer
reševalni avtomobil (rešilec) die Ambulanz, das Krankenauto, der Ambulanzwagen
avtomobila/ za avtomobil/v avtomobil itd. Auto-
vlomilec v avtomobile der Autoknacker
tat avtomobila der Autodieb
tatvina avtomobila der Autodiebstahl
tip avtomobila der Autotyp
vlom v avtomobil der Autoaufbruch
ključ avtomobila der Autoschlüssel
lastnik avtomobila der Autobesitzer/Autohalter
popravilo avtomobila die Autoreparatur
številka avtomobila die Autonummer
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto
nesreča z avtomobilom der Autounfall, (trčenje) der Autozusammenstoß
vožnja z avtomobilom die Autofahrt
vožnja avtomobila (šofiranje) das Autofahren
potovanje/izlet z avtomobilom die Autotour
v kolonah: avtomobil pred kom der Vordermann

avtomobilsk|i (-a, -o) Auto- (cesta die Autobahn, dirka das Autorennen, dokumenti Autopapiere množina, dvigalo der Autoheber, industrija die Autoindustrie/Automobilindustrie, ključ der Autoschlüssel, kolona die Autokolonne/Autoschlange, nesreča der Autounfall, odpad der Autofriedhof, oprema das Autozubehör, pnevmatika der Autoreifen, promet der Autoverkehr, radioaparat das Autoradio)
avtomobilska karta der Straßenatlas, die Straßenkarte
brez avtomobilskega prometa autofrei

baritonsk|i (-a, -o) glasba Bariton- (baritonski ključ der Baritonschlüssel, baritonska oboa die Baritonoboe)

básov, básovski de basse

basovski ključ clef ženski spol de fa

basovsk|i (-a, -o) glasba [Baß] Bass- (ključ der [Baßschlüssel] Bassschlüssel, register das [Baßregister] Bassregister, pozavna die [Baßposaune] Bassposaune, trobenta die [Baßtrompete] Basstrompete, struna die [Baßsaite] Basssaite)

básovski bass

básovski ključ bass clef
básovski instrumenti bass instruments pl

básovski (-a -o) adj. muz. basso; di, da basso:
basovski instrumenti bassi
basovski ključ chiave di basso

bass⁴ [beis] pridevnik
globok, nizek (glas)

bass viol violončelo
bass clef basovski ključ
bass singer basist
bass voice bas (glas)

bloquer [blɔke] verbe transitif

1. združiti

2. blokirati, zapreti, zaustaviti, zagozditi, onemogočiti gibanje ali premikanje; obkoliti

se bloquer zagozditi se, obtičati
j'ai bloqué mes jours de congé združil sem svoje dopustne dneve
bloquer les freins pritisniti na zavore
bloquer le crédit, un compte en banque blokirati kredit, bančni konto
ne bloquez pas le passage ne zapirajte, blokirajte prehoda!
la circulation des voitures a été bloquée par un accident promet z vozili je bil blokiran, zaustavljen zaradi nesreče
la clef s'est bloquée dans la serrure ključ se je zagozdil v ključavnici

brzojáven telegraphic; telegraph

brzojávni drog telegraph post (ali pole)
brzojávni ključ (code) telegraphic code
brzojávni (Morzejev) ključ Morse code
brzojávna linija telegraphic line
brzojávni obrazec telegram form
brzojávni naslov (odgovor) telegraphic address (answer)
brzojávni transfer telegraphic transfer
brzojávna žica telegraph wire
brzojávni urad telegraph office
odgovoriti v brzojávnem stilu to answer briefly and to the point ali humoristično in telegraphese

c [cé] m c /ci/:
mali c, veliki C c minuscola, C maiuscola
vitamin C, C vitamin vitamina C
muz. ton c do
muz. C-dur Do maggiore
muz. c-mol Do minore
muz. C ključ chiave di do, di Do minore
šah. kmet na c liniji pedone sulla linea, sulla colonna c

céven (-vna -o) adj. di, del tubo; di, dei tubi; a tubo:
cevni spoj giuntura dei tubi
cevni vod conduttura
pošta cevna (pnevmatična)
pošta posta pneumatica
teh. cevni ključ chiave a tubo
cevno koleno raccordo curvo
cevna objemka staffa per tubi
cevni veznik raccordo (per tubi)
grad. cevni oder impalcatura tubolare
strojn. cevne klešče voltamaschio
cevni ščitnik copricanna
cevno koleno braga

comandare

A) v. tr. (pres. comando)

1. ukazovati; poveljevati:
fu comandato il silenzio ukazali so tišino
comandare un esercito poveljevati vojski
comandi! prosim!
cosa comandano? želite, prosim?

2. naročiti, naročati:
comandare un piatto naročiti jed

3. admin. premestiti, poslati (na drugo delovno mesto)

4. tehn. voditi, upravljati:
la chiavetta che comanda la messa in moto ključ za vžig

B) v. intr. ukazovati:
a casa mia comando io! pri nas ukazujem jaz!

contact [kɔ̃takt] masculin stik, dotik, kontakt; zveza, odnos; médecine bacilonosec

contact de terre stik z zemljo
clef féminin de contact ključ za vžig
fiche féminin de contact vtikalo, vtikač
point masculin de contact dotikališče, stična točka, stikališče
prise féminin de contact navezava stikov
verres masculin pluriel, lentilles féminin pluriel de contact kontaktna očala
arriver, venir au contact priti v, dobiti stik
couper le contact prekiniti stik
entrer en contact avec stopiti v stik z
établir le contact (él) vzpostaviti stik, vključiti, vklopiti
établir le contact avec le sol ozemljiti
être au contact de biti v stiku z
être en contact par radio biti v stiku po radiu
mettre en contact spraviti v stik
él vključiti
perdre le contact avec izgubiti stik z
prendre contact avec začeti stike z
rester en contact avec ostati v stiku z
rompre le contact prekiniti stik, zvezo, militaire odtrgati se

contralto

A) m glasba alt

B) agg. invar. glasba alt:
chiave di contralto altovski ključ
sassofono contralto alt saksofon

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dēns dentis, m

1. zob (človeški in živalski): Pl., Varr., Cels., Plin. idr., dentibus … in ore constructis manditur atque ab his extenuatur et molitur cibus Ci., eorum (dentium) adversi Ci. prednji zobje, ruit dentesque … exacuit sus V. čekane, dentes aprorum O., deus eburneus Ci. ali eburnei dentes L. slonovi okli, slonova kost = (pesn.) Indus dens Cat., dentes Indi O., Numida dens O., Libycus d. Pr., d. Erythraeus Mart., d. eburnus ali niveus Cl.; d. domitus (leonus) O. zob ukročenega leva, (leonis) blandus d. Mart. le igraje poprijemajoči, ne zgrabljajoči zob; preg.: aliquem albis dentibus deridere Pl. bele zobe kažoč smejati se komu, režeč (= hudo) smejati se komu, venire sub dentem Petr. v žrelo (v roke) priti komu; pren.: uničujoči „zob časa“: vitiata dentibus aevi O.; podobno: leti sub dentibus ipsis Lucr.; vse oglodavajoči „zob nevoščljivosti“, „zob zavisti“: hoc maledico dente carpunt Ci., iam dente minus mordeor invido H., siquis atro dente me petiverit H., cruento dente lacessiti H., quia laedere vivos livor et iniusto carpere dente solet H., dente Theonino circumrodi H., malignitatis dentes vitare Val. Max., mordaciorem improbo dente appetere Ph., culpans in me aliquid maledico dente Aug.

2. pren. zobaste stvari: dens ancorae V. kavelj, d. vomeris, aratri V. = d. curvus O. ukrivljeni konec lemeža, curvus Saturni d. V. kosir, vinjek, d. uncus V. kramp, kopača, isto (v pl.) ruricolae dentes Lucan.; dentes serrae Vitr., Plin. ali perpetui dentes (serrae) O. zobje na žagi, dentes forcipis Varr., dentes pectinis Varr. ali insecti dentes O. zobje (tkalskega) grebena, densus d. Tib., Cl. gost (z gostimi zobmi) glavnik, fixus d. Tib. kljukec, tatinski ključ, dentes muri Vitr. nazobčano zidovje (ki veže pročelna zidova).

Opomba: Gen. pl. dentium; da je le dentum pravilna oblika, trdi napačno: Varr.

do

1. doklej: bis (danes/ponedeljka/marca/konca septembra bis heute/Montag/März/Ende September; polnoči/poldneva bis Mitternacht/Mittag; čez polnoč bis nach Mitternacht)
do kdaj? bis wann?
do tedaj bis dahin/bis dann
(tja do) bis zu (do večera/jutra bis zum Abend/Morgen)

2. cilj: s krajevnimi imeni, ki se rabijo brez člena: bis (do Ljubljane/Münchna bis Ljubljana/bis München), če se rabijo s členom: bis zu (do Blejskega/Gardskega jezera : bis zum See von Bled/bis zum Gardasee)

3. krajevno: (tja do) bis zu (dna/plotu/ stene/stropa bis zum Boden/Grund, bis zum Zaun, bis zur Wand, bis zur Decke), (tik do) an, bis an (stene bis an die Wand)

4. priti, stopiti, pomagati, ključ: zu (prihaja do prerekanj es kommt gelegentlich zum Streit; stopiti do šefa zum Leiter gehen; ključ do uspeha der Schlüssel zum Erfolg)

5. odnos, prošnja: gegenüber (jemandem)

6. starost: unter (otroci do petega leta Kinder unter fünf)

7. točen čas: vor (pet do desetih fünf vor zehn [Uhr])

8.
vsi do zadnjega vključno z njim: alle bis zum letzten
izvzemši tega: alle bis auf den letzten
| do ➞ → srca, ➞ → dna, ➞ → stopiti do koga, ➞ → prošnja do koga

entre [ɑ̃trə] préposition med (krajevno, časovno)

brave entre tous nadvse hraber
(soit dit) entre nous med nama (rečeno)
entre deux âges srednjih let, starejši
entre autres (choses) med drugim
entre les deux pol in pol
entre chien et loup v somraku
entre la poire et le fromage pri poobedku
entre(-)temps medtém
enfermer entre quatre murailles zapreti med štiri zidove, dati pod ključ, za zapahe
être entre deux vins biti pijan
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo
être entre les mains de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
être pris entre deux feux priti med dva ognja
s'expliquer entre quatre yeux pogovoriti se med štirimi očmi
lire entre lignes brati med vrsticami
nager entre deux eaux plavati pod vodo; figuré spretno lavirati med dvema strankama
regarder quelqu'un entre les yeux koga naravnost v oči pogledati, fiksirati koga