Franja

Zadetki iskanja

  • čŕno adv. nero, in nero, di nero; a tinte cupe, fosche:
    črno gledati essere di umor nero
    črno gledati na kaj essere pessimista riguardo a
    kaj črno prikazati presentare, dipingere qcs. a tinte fosche
    pog. vse črno jih je sono tantissimi, una folla
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • čúden (-dna -o)

    A) adj.

    1. strano; curioso:
    stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
    imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

    2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
    čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

    3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
    zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
    postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

    B) čúdno (-ega) n strano:
    nekaj čudnega qualcosa di strano
    je kaj čudnega? che c'è di strano?
    nič ni čudnega non meraviglia
  • čudi|ti se (-m se)

    1. (strmeti) staunen

    2.
    čuditi se, da staunen, [daß] dass; sich wundern, [daß] dass

    3.
    čuditi se komu/čemu sich wundern (über jemanden/etwas)

    4.
    čudim se čemu (spravlja me v začudenje) (etwas) wundert mich
    (spravlja me v osuplost) (etwas) befremdet mich; (kaj se mi zdi čudno) ich finde (etwas) merkwürdig
  • čudn|o2 srednji spol (-ega …)
    nekaj čudnega eine merkwürdige Sache
    doživeti nekaj čudnega ein merkwürdiges Erlebnis haben/was erlebt haben
    je kaj čudnega …? ist es vielleicht ein Wunder …?
    nič (ni) čudnega es ist kein Wunder/es ist nicht verwunderlich
  • čúdo1 (-a, -esa) n

    1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
    ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

    2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
    sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

    3. (izreden dosežek) prodigio:
    čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

    4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

    5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
    od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

    6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
    čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
    (v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
  • čutiti, čutiti utim) začutiti fühlen (se sich); empfinden; spüren, verspüren; okus: schmecken, durchschmecken
    čutiti, čutiti gnus Abscheu haben/empfinden vor, etwas verabscheuen
    čutiti, čutiti potrebo das Bedürfnis haben
    čutiti, čutiti skozi kaj durchfühlen
    ne čutiti, čutiti roke, noge itd. kein Gefühl haben (im Fuß/Bein, Arm)
    čutiti, čutiti s kom nachfühlen, Anteil nehmen an
    čutiti, čutiti se krivega/polaskanega … sich schuldig/ geschmeichelt … fühlen
    dati čutiti, čutiti kaj etwas spüren lassen, etwas zu erkennen geben
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • čvekáti to babble, to blab, to prattle, to prate, to tittle-tattle; to talk nonsense; to talk rot; to tell a long rigmarole

    kaj čvekaš! what rubbish you are talking!
  • čvékniti (-em) perf.

    1. pejor. ciarlare, blaterare

    2. dire, parlare:
    no, čvekni že kaj su, parla
  • dahn|iti (-em) hauchen
    dahniti na kaj (etwas) anhauchen, behauchen
    niti dahniti (ne črhniti besedice) keinen Japser von sich geben
  • dahníti souffler, exhaler

    dahniti v, na kaj souffler sur, faire de la buée sur
  • dajáti to give; (sadove) to yield, to produce, to bear; (doprinesti) to contribute

    kaj se daje v gledališču? what is on (at the theatre)?
    dajáti duška svoji jezi to give vent to one's anger
    dajáti račun o to render account of, to answer for
    dajáti takt to beat time
    dajáti vsakemu, kar mu gre to give everybody his due
    dajáti si truda to take pains
    dajáti se (prepirati se) to quarrel, to dispute, (biti se) to fight
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dandanes prislov
    (v današnjem času) ▸ manapság
    Kaj točno se je zgodilo, še dandanes ni povsem pojasnjeno. ▸ Hogy pontosan mi történt, mind a mai napig nem teljesen világos.
    Ker je dandanes veliko ljudi s prekomerno težo, se jih veliko odloči za dieto. ▸ Mivel manapság sokan túlsúlyosak, sokan a fogyókúra mellett döntenek.
    Dandanes se nam zdi precej nenavadno, da so poletne olimpijade nekoč organizirali jeseni. ▸ Manapság elég furcsának tűnik, hogy valamikor a nyári olimpiai játékokat ősszel rendezték.
    Dandanes, v dobi računalnikov in informacijske revolucije, je kapital še vedno zelo pomemben proizvodni dejavnik. ▸ Manapság, a számítógépek és az információs forradalom korában a tőke még mindig nagyon fontos termelési tényező.
  • dár regalo m ; donación f ; (talent) talento m

    dati komu kaj v (za) dar regalar a alg a/c
    dobiti v (za) dar recibir como regalo
    poročni dar regalo de boda(s)
    v dar como regalo, de regalo, a título de donación
  • dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

    dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
    dáti, dajáti naprej to pass on
    ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
    dana veličina a given magnitude
    če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
    v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
    dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
    dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
    dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
    daj mu, kar je njegovega! give him his due!
    ti bom že dal! I'll give it you!
    daj to na mizo! put it on the table!
    daj bog! God grant!
    ne daj bog! God forbid!
    kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
    to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
    dal sem mu roko I shook hands with him
    moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
    po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
    nič se ne da napraviti there is nothing to be done
    dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
    dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
    dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
    mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
    malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
    on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
    dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
    dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
    kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
    dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
    to mi daje misliti! that makes me wonder!
    na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
    dal sem si mnogo truda I took great pains
    dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
    ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
    ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
    (to) se ne da zanikati there's no denying (it)
    dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
    dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
    dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
    dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves
  • dáti donner, (re)mettre, faire, conférer, présenter, accorder

    dati si obleko napraviti se faire faire un costume, une robe
    dati račun rendre compte de
    dati na znanje faire savoir, dire, faire part de
    bog daj! Dieu le veuille, plaise à Dieu
    bog ne daj! à Dieu ne plaise!
    dati roko donner une poignée de main à, serrer la main à
    na svetlo dati publier, faire paraîre, sortir (un livre)
    kar se (le) da autant que possible, le mieux possible
    veliko dati na koga faire grand cas de quelqu'un
    veliko dati na kaj attacher une grande valeur à, tenir beaucoup à, accorder une grande importance (du prix à), faire grand cas de
    dati razumeti donner à entendre, faire comprendre
    ne da se mi zdaj brati (čitati) je n'ai pas envie de lire maintenant
    nič se ne da storiti il n'y a rien à faire, on ne peut rien faire
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dáti dar

    ne da se mi brati no tengo ganas de leer
    dati obračun o dar cuenta de
    dati piti komu dar de beber a alg
    dati povod za dar motivo (ali pie) para
    dati prav komu dar la razón a alg
    dati si truda za esforzarse por
    dati razumeti dar a entender
    mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
    dati si delati obleko hacerse un vestido
    kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
    v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias