Franja

líquido tekoč, čist, jasen, likviden; jezičniški

importe líquido čisti znesek, prebitek
líquido m tekočina; prebitek, čisti znesek
¡líquido! nesmisel! čvek!

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

liso gladek, raven; jasen; preprost; pošten, naiven, nič hudega sluteč; ameriška španščina nesramen

es liso y lleno to leži na dlani
verdad lisa y llana popolna resnica
géneros lisos tkanine

llano raven; gladek; preprost; priljuden, dobrodušen; domač; robat; neznaten; jasen; na predzadnjem zlogu naglašen

estado llano meščanski in kmečki stan
de llano (en) llano jasen in razločen
es caso llano stvar je jasna
poner llano napraviti lahko razumljivo, poenostaviti

lōgico

A) agg. (m pl. -ci)

1. logičen

2. razumen, racionalen

3. pravilen; jasen

B) m logik (tudi ekst.)

lūceō -ēre, lūxī (lūx)

I. intr.

1. jasen, svetel biti, svetiti se: quae (sc. stella) luce lucebat aliena Ci., lucet via longo ordine flammarum V., virgatis lucent sagulis V., lucens lunae globus V., lucet in ore rubor O., lucent oculi O., lucentes faces O., stagnum lucentis lymphae O. bistre, lilia per varios lucent … colores Val. Fl., lucentes flammae Sil.; o dnevu: en umquam lucebit ille dies, quo … ? Sil., lucente iam die Amm. ko je bil že beli dan, že za belega dne; brezos. lūcet (beli) dan je, svetlo je, dani se, svita se: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est Ci., antequam luceret, simulatque luceret Ci., si luxerit Cat.; tudi: lucet hoc Pl. zdaj je že beli dan, haud multo post luce lucebit Pl.

2. occ. svetleti, lesketati se skozi kaj, viden biti, videti se: Arabio lucet bombyce puella Pl., femineum lucet sic per bombycina corpus Mart.

3. metaf. svetiti se, svetleti, v oči biti (udarjati), očiten, viden, jasen biti: mea officia et studia, quae parum ante luxerunt Ci., virtus … quae … lucet in tenebris Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci. je jasna, quarum (sc. figurarum) utilitas … vel clarissime lucet Q. —

II. trans. svetiti da(ja)ti čemu, omogočiti (omogočati) svetenje, užariti (užarjati), razžariti (razžarjati), vž(i)gati kaj: cercum Pl., novae nuptae facem Pl., candida lumina Enn., fenestrae … factae ad lucendum It. da dajejo (prepuščajo) svetlobo.

lucid [l(j)ú:sid] pridevnik (lucidly prislov)
figurativno jasen, raztočen, lahko razumljiv (stil), svetel (misel); sijajen, prozoren
botanika & zoologija gladek in svetlikav

lucid intervals svetli trenutki

lucíd -ă (-zi, -de) adj.

1. jasen, bister

2. razsoden, luciden

lùcīdan -dna -o (lat. lucidus) luciden, svetel, jasen

lucide [lüsid] adjectif jasen, svetel, bister; bistroviden; pri polni zavesti; razumljiv; jasnoviden, luciden

moments masculin pluriel lucides (médecine) svetli trenutki
état masculin lucide trans, stanje v transu

lucido¹ agg.

1. svetel; čist

2. sijajen, bleščeč

3. pren. jasen, bister:
mente lucida bister um

lúcido sijoč, bleščeč, svetel, jasen

lūcidus 3, adv. -ē (lūx)

1. (pre)svetel, jasen, blesteč, bleščeč (se): aer Lucr., sidera H., gemma O., Q. bistra, noctes Mel., domus Cael., domus lucidior O., lucidissima stella Vitr.; adv. acc. n.: lucidum fulgentes oculi H. bleščeče.

2. occ. svetlobel, bleščeče bel: puella O., ovis Tib., lilia Pr., vestis Plin. prozorna.

3. metaf. jasen, razločen: l. ordo H., ratio Q., res lucidior G., Philistus … aliquatenus lucidior Q. razumljivejši, lucidissima verba Aug., lucide definire verbum Ci., animus lucidius … inter divina mansurus Sen. ph., lucide dicere, ostendere lucidissime causam Q.

luculent [lú:kjulənt] pridevnik (luculently prislov)
jasen, razločen; prepričevalen

lumineux, euse [-nö, z] adjectif svetleč, svetloben; svetel, sijajen; jasen

enseigne féminin lumineuse svetloben napis
cadran masculin lumineux svetlobno tevilčno kazalo (ure)
bouée féminin lumineuse (marine) svetlobna boja
puissance féminin lumineuse svetilnost, jakost svetlobe
publicité féminin, réclame féminin lumineuse svetlobna reklama
rayon masculin lumineux svetlobni žarek

luminoso agg.

1. svetel; svetloben

2. pren. jasen, očiten; iskriv, sijajen:
trovata luminosa iskriva, duhovita domislica

luminoso svetel, jasen, sijajen; svetloben

carrera luminosa sijajna kariera
potencia luminosa svetilnost

luminous [l(j)ú:minəs] pridevnik (luminously prislov)
bleščeč, sveteč, svetlikav, žareč
figurativno sijajen
figurativno jasen, razumljiv

luminous dial svetlikava številčnica
fizika luminous energy svetlobna energija, luč
fizika luminous flux svetilni tok
a luminous future sijajna prihodnost
luminous ideas jasne zamisli

manifest¹ [mǽnifest]

1. pridevnik (manifestly prislov)
očiten, jasen, viden, nedvomen

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
jasno pokazati, dokazati; izjaviti, proglasiti
navtika vnesti v ladijski tovorni list; prikazati se (duh)
politika javno nastopiti, izreči se (for, against za, proti)

manifēsto

A) agg.

1. očiten, jasen; viden, razviden

2. (notorio) splošno znan:
rendere manifesto objaviti, naznaniti, seznaniti

B) m

1. objava, razglas; lepak, plakat:
manifesto pubblicitario reklamni lepak
manifesto del sindaco županov razglas, županova objava
manifesto della stagione teatrale gled. gledališki program

2. manifest:
manifesto letterario literarni manifest
manifesto comunista komunistični manifest
manifesto futurista futuristični manifest

3. navt.
manifesto di carico tovorni list, ladijski manifest