Franja

in-gurgitō -āre -āvī -ātum (in, gurges)

1. (v vrtinec) zagnati (zaganjati), pahniti, vreči, zvrniti, izli(va)ti, vli(va)ti v kaj: merum ventri suo Ap., se caeno i. Lact. (o prašičih), Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm., humor ex his non universus ingurgitans (ne curkoma (= v vrtincu) vdirajoča … ) … sed quomodo sititur destillans Plin.; pren.: te in tot flagitia numquam ingurgitasses Ci., in viri copias se ing. Ci. do vratu plavati v njegovem bogastvu.

2. utopiti (utapljati), potopiti (potapljati) koga v pijači in jedi kakor v kak vrtinec, dati mu piti in jesti: ing. singulos crebris poculis Ap., ingenium crebris poculis Gell. svojo pamet utopiti v … ; refl.: se ing. želodec si napolniti, do sitega se najesti in napiti: crudi se rursus ingurgitant Ci. se napijejo, se in vinum Pl., se vino Lact.; med.: temeto ingurgitatus Macr., anus ingurgitata Petr.; pren.: qui (Ennius) degustandum ex philosophia censet, non in eam ingurgitandum Gell. se z njo tako rekoč upijaniti.

izjédati ìzjēdām
I.
1. počasi, slovesno jesti: svaki domaćin žrtvovao je po ovna i ritualno ga izjeda sa svojima; košćat Bosanac izjedaše zdjeletinu graha; izjedati dnevne obroke
2. razjedati, gristi, izpodjedati, spodjedati: lopatu poče izjedati rda; korupcija kao živa rana izjeda zemlju; tuberkuloza ga polagano izjeda; voda izjeda obalu
3. gristi, žreti
II. izjedati se
1. gristi se, žreti se: moraju li se stvorovi tvoji medusobno izjedati, prirodo!; jezuitski sistem postade papski politički zakonik, pod kojim se društveni organizam izjeda, kao da je pod uticajem žestokoga otrova
2. delati si skrbi, sekirati se: njegov otac nije se mnogo izjedao od brige za njega

jednòničiti -īm ob strogem postu samo enkrat dnevno jesti, navadno večerjati

jȅtkati -ām
1. jedkati: jetkati metale kiselinama; jetkano staklo
2. počasi jesti, mrlizgati

kašíčkati kàšīčkām redko jesti z žlico

kŕkati kr̂kām ekspr. žreti, nezmerno jesti in piti: on krka po okrugu guščiće i prasce; po šest piva krka svaki dan; dan na dan krkati prasetinu

lízati lȋžēm
I.
1. lizati: lizati med, ruke, prste; vatra liže; ona liže oltare, a psuje kao kučka
2. ekspr. mrlizgati, počasi jesti: tri sata već liže, a još mu je puna zdjela
3. spodjedati: rijeka liže bregove
4. lizati komu pete klečeplaziti pred kom
II. lizati se
1. lizati se, prilizovati se
2. ekspr. poljubovati se: s tom bitangom se ližeš
3. obrabljati se: točkovi se ližu

ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se

löffeln jesti z žlico, zajemati; figurativ razumeti, dojeti

lȍkmati -ām dial. požrešno jesti

màkljati -ām
1. rezljati: makljati dugu
2. ekspr. tepsti: makljati koga kao vola u kupusu
3. brusiti si pete: imaš mnogo do kuće da makljaš
4. ekspr. požrešno jesti: kad ovaj stane da maklja, nitko mu nije ravan

mamullar mlaskaje jesti; izjecljati

mangeotter [mɑ̃žɔte] verbe transitif, familier jesti v majhni količini

mangiucchiare v. tr. (pres. mangiucchio) jesti po malem, brezvoljno

mašíti -im
I.
1. začepljivati, zapušavati: mašiti luknje; mašiti ljudem usta
2. zatiskivati: rano; mašiti si oči in usta
3. zaptivati, šuperiti: mašiti špranje na ladji
4. popunjavati: mašiti vrzeli
popunjavati praznine
5. trpati: mašiti dračje v peč, denar v žepe
II. mašiti se
1. žderati, halapljivo jesti: mašiti se z jedjo
2. gurati se: ljudje se mašijo skozi ozka vrata

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara

mess² [mes]

1. prehodni glagol
nahraniti koga; umazati, grdo zdelati, spraviti v nered (tudi up)
figurativno skaziti, pokvariti (tudi up)

2. neprehodni glagol
skupaj jesti (with s, z)
vojska, navtika jesti v menzi, pripadati stalnemu omizju (together)
ameriško vtikati se (in v)
obirati se pri delu, zapravljati čas (about, around)

mlatíti i mlátiti -im
1. mlatiti, vrijeći, vreći, vrći: mlatiti rž, pšenico, mlatiti s cepcem, s strojem
2. mlatiti, snažno udarati, zamahivati nečim, tući, biti, mlatarati: mlatiti po zraku, okrog sebe kot obseden
3. halapljivo jesti: mlatiti žgance, mlatiti prazno slamo
mlatiti gloginje, praznu slamu

mòtati -ām, mòtāh -āše, mȍtān -a
I.
1. motati: motati klupko, u klupče
2. vrteti: govorio je motajući očima
3. preganjati, goniti: kuda motaš marvu po ritovima; motala ga sudbina
4. ekspr. privijati: sudac je motao optuženika
5. požrešno jesti
6. brkljati: uvijek nešto motaju, nikad čist posao
7. brundati, nerazločno govoriti
II. motati se
1. motati se, motoviliti se: motati se po gradu, oko koga; motati se po glavi
2. vmešavati se: motati se u čije poslove
3. minevati: godine se motaju, jedna za drugom
4. ekspr. izgubiti se, izginiti: daj da se što prije, pre motam odavde

mrckéljati mr̀ckēljām ekspr. počasi, izbirčno jesti, mrlizgati