Franja

kúkavičji de cuco

kukavičje jajce huevo m de cuco
kukavičje petje cucú m (pl cucúes)

kúra¹ (-e) f (kokoš) gallina:
kura je znesla jajce la gallina ha fatto l'uovo
rediti kure allevare le galline, il pollame
jesti kuro mangiare un pollo
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
PREGOVORI:
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

kúrji de poule

kurje jajce œuf moški spol de poule
kurje oko (medicina) cor moški spol (au pied), œil-deperdrix moški spol
kurja polt chair ženski spol de poule
kurja juha bouillon moški spol de poule

kúrji (-a -e) adj. di, della gallina:
kurje jajce uovo di gallina
kurje meso (carne di) pollo
kurje perje piume di gallina
pren. biti kurje pameti avere il cervello di gallina
vleči se kot kurja čreva non finire più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. kurja čreva, črevca centocchi (Stellaria media)
kurja polt pelle d'oca
med. kurja slepota emeralopia
šalj. kurji britof pancione, trippa
kurje oko callo
med. kurje prsi petto carenato
bot. kurja česen terzanella, anagallide, mordigallina (Anagallis arvensis)
kurja noga porcellana, portulaca (Portulaca orelacea)

kúrji de gallina

kurje oko (med) callo m; ojo m de gallo, ojo de pollo
kurja polt carne f de gallina
kurje jajce huevo m de gallina
dobiti kurjo polt ponerse a alg la carne de gallina
stopiti komu na kurje oko pisar un callo a alg

like¹ [laik] pridevnik
enak, podoben, sličen (komu, čemu)
arhaično verjetno (we are like to have war)

vulgarno as like as not zelo verjetno
on this and the like problems o tem in o sličnih problemih
and (ali or) the like in tako dalje, in temu slično
as like as two peas podobna kot jajce jajcu
what is he like? kakšen je?
a like amount enaka vsota
liker to God than man bolj podoben bogu kakor človeku
in like wise (ali manner) na enak način

mehák blando; muelle; suave ; (kruh, meso, sadje) tierno ; (klobuk) flexible ; (ovratnik) blando ; (lasje) sedoso ; (voda) delgado, fino ; (železo) dulce

mehko (kuhano) jajce huevo m pasado por agua
mehak les madera f blanda
mehak kot puh muy blando, mullido
mehak kot vosek blando como la cera

mêhek soft; (meso) tender; (sadje) mellow

zelo mêhek as soft as velvet (ali down, butter)
mêhko kuhano jajce soft-boiled egg; (nežen, blag) mild, gentle, soft-hearted, tender-hearted; delicate, lenient; (omehčan) mollified
napraviti mêhko, postati mêhek to soften; to tender

mêhek, mehák mou (molle ženski spol ) ; (kruh, jajce) mollet ; (postelja) moelleux, doux, douillet ; (meso) tendre ; (koža, roka) délicat ; (sadje) fondant ; (ovratnik) souple ; (čustvo, srce) tendre, sensible

mehko kuhano jajce œuf moški spol à la coque (ali mollet)
mehek, mehak kot svila soyeux, doux comme la soie
mehek, mehak kot žamet velouté, doux comme le velours

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

mg samostalnik
(miligram) ▸ mg
Elektronski indikator alkohola je pokazal 0,90 mg/l. ▸ Az elektronikus alkoholszonda 0,90 mg/l-t mutatott.
Kot vemo, tudi jajce vsebuje kalcij, ki pa ga je v enem jajcu le 24 mg. ▸ Mint tudjuk, a tojás is tartalmaz kalciumot, de egy tojásban csak 24 mg kalcium van.
Povezane iztočnice: mg/kg

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

miroir [mirwar] masculin zrcalo, ogledalo; zrcalno gladka površina (du lac jezera)

miroir ardent, concave, convexe vžigalno, konkavno, konveksno zrcalo
miroir grossissant, déformant povečalno, zmaličevalno zrcalo
miroir de poche, mural žepno, stensko zrcalo
miroir réflecteur reflektor
miroir rétroviseur vzvratno zrcalo
miroir d'eau vodna površina geometrične oblike na vrtu, v parku
poli comme un miroir gladek kot zrcalo
œuf masculin au miroir nasajeno jajce
se regarder dans un miroir (po)gledati se v zrcalu

mollet, te [mɔlɛ, t] adjectif (debel in) mehek; volján

œuf masculin mollet mehko kuhano jajce
petit pain mollet vrsta finega belega kruha

moule¹ [mul] masculin kalup, model; mera za drva; kad za namakanje kož

moule à tarte, à crème, à glaces model za kolač (potico), za puding, za sladoled
être fait au moule biti brezhibne postave
ils ont été fetés dans le même moule podobna sta si kot jajce jajcu
remettre dans le moule (figuré) energično posvariti

natrt (-a, -o) Bruch-
natrto jajce das Bruchei, Knickei

nój zool avestruz m

nojevo pero (jajce) pluma f (huevo m) de avestruz
nojeva politika (fig) táctica f del avestruz

nojev [ó/ô] (-a, -o) Straußen- (jajce das Straußenei, pero die Straußenfeder)

nójev

nójevo jajce ostrich egg
nójevo pero ostrich feather
nójeva politika (figurativno) head-in-sand policy
imeti nójev želodec (figurativno, vse prebaviti) to have the digestion of an ostrich

nójev d'autruche

nojevo pero (jajce) plume ženski spol (œuf moški spol) d'autruche
nojeva politika (figurativno) politique ženski spol de l'autruche