Franja

dicātiō -ōnis, f (dicāre)

1. slovesna izjava (prisega), da hoče kdo pripadati kaki (drugi) državi, sprejem med državljane, udomačitev: Ci.

2. hvaljenje: Cod. Th.; met. (kot naslov) prečastitost: tua pozni Icti. in Eccl. Tvoja (Vaša) prečastitost, Prečastiti.

disgiuntivo agg. disjunktiven, ločilen; razdruževalen, razstavljalen:
congiunzione disgiuntiva jezik ločilni veznik
proposizione disgiuntiva filoz. disjunktivna izjava

dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis

2. (podjetje) ▸ napilapPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
3. (televizijska oddaja) ▸ híradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
4. (osebni zapiski) ▸ naplóV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

5. (uradna evidenca) ▸ naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.

ekspliciten pridevnik
1. (jasno izražen) ▸ explicit, egyértelmű, kifejezettPonujeni odgovori so zelo eksplicitni, v njih ni sprenevedanja, ni olepševanja. ▸ A felajánlott válaszok nagyon egyértelműek, nincs bennük színlelés, sem szépítés.Razpisni pogoji so bili zelo eksplicitni. ▸ A pályázati feltételek nagyon egyértelműek voltak.
Tokrat so prejeli eksplicitne grožnje s smrtjo na družbenih omrežjih. ▸ Ezúttal explicit halálos fenyegetéseket kaptak a közösségi médiában.

2. (preveč podroben) ▸ explicitVideo vsebuje eksplicitne prizore nasilja in nekaj golote. ▸ A videó explicit erőszakos jeleneteket és némi meztelenséget tartalmaz.Oglas naj ne vsebuje eksplicitnih erotičnih vsebin. ▸ A reklám ne tartalmazzon explicit szexuális tartalmat!Opozarjamo, da je vsebina posnetka zelo eksplicitna. ▸ Felhívjuk a figyelmét, hogy a videó tartalma nagyon explicit.

garancijsk|i (-a, -o)
garancijski list der Garantieschein
garancijski rok die Gewährsfrist, Gewährleistungsfrist, Garantiefrist, der Garantiezeitraum
garancijska izjava der Bürgschaftsschein, die Garantieerklärung
garancijska pogodba der Garantievertrag
garancijska storitev die Garantieleistung
garancijsko jamstvo die Garantiehaftung

izrek [è] moški spol (-a …)

1. der Ausspruch, der Spruch, die Formel (čarovniški Zauberformel)

2. v znanosti: der Lehrsatz, der Satz, -satz (o identiteti Identitätssatz, o popolnosti Vollständigkeitssatz, kosinusov Kosinussatz, Pitagorov pythagoreischer Lehrsatz, Satz des Pythagoras, pomožni Hilfssatz, sinusov Sinussatz, Talesov Satz des Thales von Milet, tangensov Tangenssatz, višinski Höhensatz, Steinerjev Steinerscher Satz, Wilsonov Wilsonscher Satz)

3. pravo die Erklärung, -erklärung (o odvzemu Verfallerklärung, krivde Schuldigerklärung, nepristojnosti Unzuständigkeitserklärung, neveljavnosti Unwirksamerklärung)

4.
izrek sodbe der Urteilsspruch, Richterspruch

5. (izjava) die Äußerung
osnovni izrek die Grundaussage
preroški izrek das Orakel, der Orakelspruch
svetopisemski izrek der Bibelspruch, die Bibelstelle

izstopn|i [ó] (-a, -o) austretend; Austritts- (izjava die Austrittserklärung, tehnika rega der Austrittschlitz, stopnica die Austrittstufe)
izstopna odprtina der Ausstieg, die Ausstiegsöffnung, die Ausstiegsluke, die Austrittsöffnung, die Ausströmöffnung
izstopni ventil das [Auslaßventil] Auslassventil
izstopni kot der Öffnungswinkel
izstopna viza das Ausreisevisum

kretenizem samostalnik
1. (motnja v razvoju) ▸ kretenizmus
Če bolezen pričnemo zdraviti prepozno, se pojavijo nepopravljive motnje v razvoju - govorimo o prirojenem kretenizmu. ▸ Ha túl későn kezdjük el kezelni a betegséget, visszafordíthatatlan fejlődési rendellenesség léphet fel – ilyenkor veleszületett kretenizmusról beszélünk.

2. izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna izjava ali dejanje) ▸ badarság
Podobno je z zakonom o varnosti cestnega prometa, ki ga pripravljajo in je še en kretenizem. ▸ Hasonló a helyzet az előkészítés alatt álló, a közúti biztonságról szóló törvénnyel, amely egy újabb badarság.

līber² (stlat. leiber) -era -erum, adv. -ē (iz italskega *louferos, indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati, indoev. *léu̯dhei̯es naraščaj, svobodni ljudje; prvotni pomen besede līber je „domačega rodu“, „rojak“, „rodovinec“, in zato „svobodnjak“, naspr. „podvrženi narodi“; prim. gr. ἐ-λεύϑερος prost, svoboden, sl. ljudje, ljudstvo = hr. ljûdi = lit. liáudis, stvnem. liut = nem. Leute)

I. prost, svoboden = nevklenjen, brez spon (naspr. vinctus): Pl., Sen. ph., libera bracchia O. —

II. metaf.

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen, neoviran, samostojen, neovrt, nezadrž(ev)an, neprisiljen (naspr. restrictus): libero corde fabulare Pl., l. adulescens Ter., l. adulescentia Ci., dictum est ab eruditissimis viris nisi sapientem liberum esse neminem Ci., tibi uni vexatio direptioque sociorum impunita fuit ac libera Ci., animo soluto liberoque esse Ci., liberae sunt nostrae cogitationes Ci., caelo libero frui Ci., Sen. ph., Lact. svoboden zrak, liberiore frui caelo O. svobodnejši zrak, liberum tempus nobis dabitur Ci. neomejen, otia liberrima H. povsem brezdelen čas, popolna brezdelica, popolno brezdelje, quaestio l. Ci. splošna = ne vezana na osebo ali na čas, oratio l. aut expressa Ci. samoodsebna (spontana) ali izsiljena izjava, verborum licentia liberior Ci., l. fastidium Ci., libera consuetudo peccandi Ci., l. custodia Ci., S., L., Vell., T. prost pripor (zapor) v hiši kakega imenitnega državljana, libero conclavi servare Ci. v prostem priporu imeti, nunc pede libero pulsanda tellus H., l. campus L. odprto, l. spatium L., Cu. prost, nezaseden, faenus L. z nobenim zakonom omejene oderuške obresti, liberā fide incepta exsequi L. ne vezan na nobeno dano besedo, libero mendacio uti L. kar naravnost lagati, brž se zlagati, legati cum liberis mandatis venerunt L. brez določenega naročila, z neomejenimi pooblastili, l. conquestus L., liberum arbitrium alicui permittere (de aliquo) L., liberum arbitrium mortis T., liber per vacuum posui vestigia H. tako, da sem ohranil izvirnost, liberrima indignatio H. ali liberior inter mutuas querellas dolor (očitanje nejevolje) Cu., aqua liberior O. prosteje tekoča = morje, vitae liberioris iter O., sententia paulo liberior Q., liberiores numeri Q., libere respirare Ci., liberius meare spiritus coeperat Cu.; liberum habere aliquid imeti kaj v svoji moči (v svoji oblasti, svoji volji prepuščeno, na razpolago): cum noctem ad erumpendum liberam habuissent L., populum liberum habiturum (sc. consulatum) ac daturum ei L. bo razpolagal (s konzulatom); liberum est alicui (z inf.) svobodno je, na voljo je komu, od volje koga je odvisno, volji koga je prepuščeno: Ci., Q., Plin. iun., enako brez dat.: Plin.; neque … liberum id vobis Philippus permittet L. vam tega ne bo dal na voljo; v abs. abl.: libero (= cum ei liberum esset), quid firmaret mutaretve T.; occ.
a) svoboden v razsojanju in volji, prost, neprisiljen, neprevzet, nepristran(ski): comitia C., liberum iudicium senatūs propter metum non fuit Ci., hoc liberiores et solutiores sumus Ci.
b) svoboden v mišljenju in govorjenju, prostodušen, odkritosrčen, sproščen, naraven, srčen, brez strahu: magis liberā linguā uti Pl. svobodneje govoriti, l. animus Ci., liberiores litterae Ci. ep., liberrime Lolli H., vocem liberam mittere L., liberrimum hominum genus, comici veteres tradunt Q., libere facere, dicere Ci., magis accusatorie quam libere dixisse Ci., liberius loqui Ci., N., liberius dicere, maledicere liberius H., liberrime profiteri N. l. confiteri C.
c) razbrzdan, neobrzdan, razuzdan, nezmeren, razvraten, prostopašen, samopašen, objesten: turba temulentorum Ci.; o stvareh: lustra Pl., convivium Ci., amores soluti et liberi Ci.; z gen.: quam liber harum rerum multarum siet Pl.; adv.: vivere libere Ci., liberius vivere N., liberius vivendi potestas Ter.
d) prostovoljen, radovoljen, sam od sebe: ipsaque tellus omnia liberius nullo poscente ferebat V.
e) prost vsake obveze, ne(ob)vezan: liberi ad causas solutique veniebant Ci. (= nepodkupljeni z darili).

2. prost, oproščen, brez česa; ker ima liber pass. pomen, se nav. veže s samim abl. (separationis): robustus animus … omni est liber curā et angore Ci., liber religione animus L., omni liber metu L., animus cogitationibus aliis liber Q., mens omnibus vitiis libera Q., carcere liber equus O.; zaradi večje jasnosti tudi z a(b): provincia a praedonibus libera Ci., ab observando homine perverso liber Ci. ep. rešen potrebe, da … , liber a delictis Ci., ab omni animi perturbatione liber Ci., mihi a spe, metu, partibus rei publicae animus liber erat S., libera a ferro crura O.; pesn. po gr. skladu z gen.: libera fati … gens Lydia V. oproščen usode (usodne odločitve), liber laborum H., l. revertendi O., l. curarum Lucan., l. discriminis Plin. iun., liberior campi Stat.; enalaga: libera (= curis liberantia) vina H. skrbi osvobajajoča, skrbi preganjajoča vina (prim. sl. „ki utopi vse skrbi“). — Od tod occ.
a) prost davščine, dajatev, službe (tlake), nezavezan: (sc. Mamertini) per triennium … soluti ac liberi fuerunt ab omni sumptu, molestia, munere Ci.; tudi abs.: agros immunīs liberosque arant Ci., l. civitas L.
b) brez dolga, nezadolžen, nezastavljen: ut rei familiaris liberum quidquam sit Ci.
c) o krajih in hišah neobljuden, brez prebivalcev (obiskovalcev), nenaseljen, prazen, pust, nemoten: locus Pl., loca abdita et ab arbitris libera Ci. brez motilcev, lectulus Ci. ep. samska postelja = postelja neoženjenca, liberae aedes L. prazna, brez prebivalcev.

3.
a) kdor je samostojen, svoje volje (sui iuris), državljanski, svoboden, svobodnorojen, svobodnega rodu: facta e serva libera est Pl., aliquem non liberum putare Ci., nemo liber N. noben svoboden mož, inperitos rerum, eductos libere, in fraudem inlicis? Ser. vzgojene kot svobodne (ne kot sužnje); enalaga: libera (liberior) toga, libera vestis O. toga, oblačilo svobodnih, moška toga; kot subst. līber -erī, m svobodnik, svobodnjak (naspr. servus): iure civili qui est matre libera liber est Ci., qui potest iure Quiritium liber esse is, qui in numero Quiritium non est? Ci., eruditio libero non digna Ci., quae (adsentatio) non modo amico, sed ne libero quidem digna est Ci., aut servos aut liberos conducere Ci., talis animus fuit cum in audaces servos, tum in nefarios liberos Ci., repertum esse scitote neque liberum neque servos Ci., quid est turpius ingenuo, quid minus libero dignum? Ci., nec eadem apud principem, magistratum, senatorem privatum tantum liberum ratio est Q., cum liberi servis humilitate animi pares simus; līberī -ōrum, m v pomenu otroci gl. līberī.
b) (o državah, mestih, narodih idr.) politično svoboden = ki mu ne vlada samodržec, drugim narodom nepodvržen, neodvisen, samostojen, samosvoj, pod svojo oblastjo, včasih = svobodoljuben: civitas C., liberam debere esse Galliam C., magnam imperatam Asiae, Syriae regibusque omnibus et dynastis et tetrarchis et liberis Achaiae populis pecuniam exegerat C. narodom z demokratsko ustavo, non ex liberis populis reges requiri Ci., vel regnum malo quam liberum populum Ci., hunc nimis liberum populum libertas ipsa servitute afficit Ci., defugit patriam vir liber ac fortis Ci., ut … , quae (sc. civitates) vectigales Antiochi fuissent, eae liberae atque immunes essent L., provinciae civitatesque liberae Suet., libera ac foederata oppida Suet.

ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)

lojalnost ženski spol (-i …) die Loyalität; die Staatstreue, Pflichttreue
dolžnost lojalnosti die Treuepflicht
izjava o lojalnosti die Loyalitätserklärung

načel|en [ê] (-na, -no)

1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich

2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)

3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

nevtralnost ženski spol (-i …) die Neutralität
vrednostna nevtralnost die Wertfreiheit
… nevtralnosti Neutralitäts-
(izjava o die Neutralitätserklärung, kršitev die Neutralitätsverletzung, politika die Neutralitätspolitik, sporazum o das Neutralitätsabkommen)

notorietà f

1. notoričnost, poznanost:
pravo atto di notorietà izjava prič

2. ekst. slovitost, znamenitost; sloves; zloglasnost, razvpitost

notōrio agg. (m pl. -ri)

1. notoričen, splošno znan

2. pravo
atto notorio izjava prič

novinar samostalnik
(pisec člankov v medijih) ▸ újságíróO primeru so seveda takoj poročali avstrijski novinarji, prvič že v ponedeljek zjutraj po radiu. ▸ Az esetről természetesen azonnal beszámoltak az osztrák újságírók, először már hétfőn reggel a rádióban.Grožnje in pritiski na novinarje v teh in drugih državah so na dnevnem redu. ▸ Az újságírók fenyegetése és a nyomásgyakorlás ezekben és más országokban is napirenden van.
Povezane iztočnice: neodvisni novinar, samostojni novinar, svobodni novinar, preiskovalni novinar, raziskovalni novinar, izjava za novinarje

obtežílen obteževálen aggravating; pravo inculpatory

obtežílna izjava prič damning evidence
obtežílne okolnosti aggravating circumstances pl

odstop¹ [ò] moški spol (-a …) sodnika, politika: der Rücktritt; die Amtsniederlegung; s prestola: die Abdankung
ponuditi odstop sein Amt zur Verfügung stellen
namen odstopa die Rücktrittsabsicht
grožnja z odstopom die Rücktrittsdrohung
izjava o odstopu die Rücktrittserklärung
zahteva po odstopu die Rücktrittsforderung