Franja

отходить, отойти¹ odhajati, oditi; umikati se, umakniti se, odmakniti se; odtujevati se, odtujiti se; odstopati, odstopiti, odpasti, izginiti;
больной отходит (zast.) bolnik umira;
обедня отходит (zast.) služba božja gre h koncu;
мода отошла ni več v modi;
достояние отошло в чужие руки imetje je prešlo v tuje roke;
земля ещё не отошла zemlja se še ni otajala;
окна отошли okna niso več zamrznjena;
переводчик отошёл от подлинника prevajalec se je oddaljil od izvirnika;
сердце у него ещё не отошло jeza ga še ni minila;
он понемногу тошёл polagoma se je osvestil

потонуть utoniti, potoniti, potopiti se, izginiti

потухать, потухнуть ugašati, ugasniti; (pren.) izginjati, izginiti

пробегать (dov.) z letanjem ves čas zapraviti; (gov.) izginiti;
п. обед ostati brez kosila zaradi tekanja sem ter tja

пропадать, пропасть zgubljati se, zgubiti se, izginjati, izginiti; umreti;
п. даром iti v izgubo; biti zaman, iti po zlu;
без вести пропавший (voj.) pogrešan;
пиши пропило zgubljeno je;
пропади пропадом! k vragu!, vrag naj ga vzame!

развеваться, развеяться razprševati se, razpršiti se; izginiti; (gov.) raztresati se, raztresti se

расходиться, разойтись¹ razhajati se, raziti se; raztapljati se; izginjati, izginiti; ločevati se, ločiti se; ne so glašati (z mnenjem); (raz)cepiti se (pota); zgrešiti se (po poti); križati se (pisma); puščati, pustiti mimo; razproda(ja)ti se (blago); (po)trošiti se, porabiti se; popuščati, popustiti (šivi); (raz)širiti se (novice); (raz)topiti se; razvne(ma)ti se; (z)dirjati (konj);
дождь разошёлся pošteno je začelo deževati;
он разошёлся izgubil je oblast nad seboj

рассеиваться, рассеяться razprševati se, razpršiti se, razleteti se; izginjati, izginiti; (pren.) raztres(a)ti se;
р. как дым razkaditi se, razbliniti se v nič

растаивать, растаять (raz)tajati se, (s)kopneti; (pren.) izginjati, izginiti; razkropiti se; (pren.) omehčati se (srce)

сбегать, сбежать dol (s)teči; odtekati, odteči; izginjati, izginiti; uteči, zbežati;
молоко сбежало mleko je prekipelo;

сгинуть izginiti

смываться izp(i)rati se; izginjati, izginiti

сходить, сойти¹ dol iti, dol stopiti; spuščati se, spustiti se; izginjati, izginiti;
с. с рельсов skočiti s tira;
с. с своего места zapustiti svoje mesto;
с. в могилу iti v grob, umreti;
снег сходит sneg kopni;
краска сходит barva bledi, se izgublja;
с. с ума (po)noreti;
это мне сошло с рук srečno sem jo izvozil;
товар сходит с рук blago se hitro prodaja;
с. с квартиры preseliti se;
сойдёт и так tudi tako bo dobro;
это сошло незамеченным to je šlo neopazno mimo;
всё сошло хорошо vse se je dobro izteklo;

уходить, уйти² odhajati, oditi; uhajati; uiti; minevati, miniti (čas); izginevati, izginiti;
часы уходят ura prehiteva;
ушло много времени mnogo časa je preteklo;
это от вас не уйдёт to vam ne uide;
у. от несчастья ogibati se nesreče;
почва у меня уходит ис-под ног izgubljam tla pod nogami;
от судьбы не уйдёшь usodi ne uideš;
молоко уходит mleko prekipeva;
он далеко не уйдёт ne bo prida dosegel

улетучиваться, улетучиться izpuhte(va)ti, izhlape(va)ti; (pren.) izginjati, izginiti

улизнуть (gov.) uteči, izginiti

устраняться umikati se, umakniti se; izginiti

ще́знути -ну док., izgíniti -em dov.

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

bung off neprehodni glagol
sleng izginiti kot kafra