Franja

herausfischen: herausfischen aus spraviti (ven) iz; sich etwas herausfischen izbrati si (kaj), potegniti ven

herauspicken kljuvati (iz); figurativ sich herauspicken izbrati si

izberem [ê] ipd. ➞ → izbrati

koncesionar samostalnik
(o opravljanju dejavnosti) ▸ koncesszor, koncessziós jogosult, koncessziótulajdonosZ razpisom, ki naj bi ga pripravili v kratkem, bodo izbrali koncesionarja za dobo 10 let. ▸ A várhatóan hamarosan induló pályázat keretében 10 éves időtartamra választanak koncesszort.
Po prvih napovedih bi morali tržnico odpreti že marca lani, a se je zapletlo z gradnjo in izbiro koncesionarja. ▸ A piac megnyitását eredetileg tavaly márciusra tervezték, de az építkezés és a koncesszor kiválasztása késett.

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

manjš|i (-a, -o) majhen

1.
manjši od/kot kleiner, geringer als
za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
manjše zlo das kleinere Übel
izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen

2.
čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
vse manjši immer kleiner
vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner

3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig

4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
|
igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
priviti na manjšo jakost herunterschrauben
elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren

mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore

2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

momènt (-ênta) m

1. pog. (trenutek, hip) momento, attimo, minuto:
moment, prosim! un attimo, per favore!
izbrati, zamuditi pravi moment za kaj cogliere, perdere il momento più propizio

2. (dejavnik, okoliščina) fattore, circostanza

3. fiz.
magnetni moment momento magnetico
grad. upogibni moment momento di flessione
fiz. vrtilni moment (navor) momento torcente
vztrajnostni moment momento d'inerzia
zagonski moment (zagonski navor) momento di avviamento

4. lit.
sprožilni, zaviralni moment stimolo, momento ritardante

naslédnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. (tudi ekst.) successore, succeditrice:
imenovati, izvoliti naslednika, izbrati za naslednika nominare, eleggere successore
predhodnik in naslednik il predecessore e il successore
naslednik prestola successore al trono, principe ereditario

2. jur. (dedič, dedinja) erede; successore, succeditrice

3. mat.
naslednik števila successore

4. (potomec) discendente

optiō -ōnis, f (optāre iz *opiō -ĕre; prim.: optio est optatio P. F.)

1. volja, želja, svobodna volja, (svobodna) izbira, samovolja: optio haec tua est (to ti je na voljo, to imaš na voljo, na izbiro); utram harum vis condicionem accipe Pl. utro frui malis, optio sit tua Ci. izberi si sam, optionem alicui dare ali facere Ci. dati komu na izbiro, na voljo, si mihi optio daretur, utrum … an Ci., Graeci optionem Carthaginiensium (gen. possessivus h glag. faciunt) faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, ex collegis optione a senatu datā L. dasi mu je bil senat dal na voljo izbrati si sotovariša.

2. meton. m pomočnik (ki si ga kdo izbere), pomagač: Icti., tibi optionem sumito Leonidam Pl.; poseb. kot voj. t.t. centurionov (stotnikov) pomočnik, optión, „narednik“: Varr., Veturium optionem … promissis onerat T.; prim.: in re militari optio appellatur is, quem decurio aut centurio optat sibi rerum privatarum ministrum, quo facilius obeat publica officia P. F.

option [ɔ́pšən] samostalnik
izbira, izbor, svobodna izbira, pravica do izbire
pravno možnost; izhod
ekonomija predkupna pravica, pravica do opcije, pravica do prodaje in nakupa po določem ceni v določenem roku

option of a fine pravica do izbire globe namesto zapora
local option pravica nižje instance do prepovedi prodaje alkohola
at one's option po izbiri
to make one's option izbrati
I had no option but to moral sem; nisem imel druge izbire, kot da
ekonomija plain option enostaven premijski posel
ekonomija double option dvojni premijski posel

Panier, das, auf sein Panier schreiben figurativ izbrati si za vodilo

paresseux, euse [-rɛsö, z] adjectif len, nedelaven; počasen; delomrzen; masculin, féminin lenuh, -inja, počasné, delomrznež; zoologie lenivec

être paresseux comme une couleuvre, comme un lézard, comme un loir biti len kot belouška, kot kuščar, kot polh (kot gnoj)
estomac masculin paresseux len želodec (ki počasi prebavlja)
choisir une solution paresseuse izbrati rešitev, ki zahteva najmanj truda, najmanj napora

pick² [pik] samostalnik
izbira, najboljši del; zbodljaj
agronomija, ekonomija pobrana letina

the pick of the bunch najboljši od vseh
to take one's pick izbrati

poiskati (poiščem) iskati

1. (najti) stvari, koga, prijatelje: finden; izmed več: heraussuchen; napako, vzrok, iz kupa: herausfinden; figurativno lastni slog: finden, entwickeln

2. (pogledati) kje: nachschauen, nachsehen

3. (izbrati) obleko, slike, igralca, tri delavce: aussuchen, jabolka: heraussuchen

4. (izbrskati) iz nereda: hervorsuchen, iz žepa, torbe: auskramen, hervorkramen

5. (izslediti) aufspüren, s težavo: ausfindig machen

6. v knjigi: nachschlagen, podatke ipd.: eruieren; naslov, mesto v besedilu: aufsuchen

7. (obiskati) znance, zdravnika, toaletne prostore: aufsuchen

8.
tipaje poiskati sich herantasten an
| ➞ → iskati

poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade

akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation

poklíc vocation ženski spol , profession ženski spol , métier moški spol , carrière ženski spol

po poklicu de profession, de métier
ročni, umski poklic métier manuel, intellectuel
rokodelski poklic métier manuel (ali artisanal)
svobodni poklic profession libérale
poklic tolmača interprétariat moški spol
učiteljski poklic profession d'enseignant (ali d'instituteur, de professeur)
imeti poklic za kaj avoir la vocation pour quelque chose
poklic si izbrati choisir un métier, embrasser une profession (ali une carrière)
izvrševati zdravniški poklic exercer la profession de médecin (ali la médecine)
menjati poklic changer de métier
opravljati poklic exercer (ali pratiquer) une profession (ali un métier)
stopili v učiteljski poklic entrer dans l'enseignement
zgrešiti poklic manquer sa vocation, se tromper de vocation
živeti za svoj poklic vivre (pour) son métier

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

prav|i¹ (-a, -o)

1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

3. wirklich
pravi član wirkliches Mitglied

4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

6. (cel) ganz
kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
|
pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
| ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje