Franja

mendicare v. tr. (pres. mendico)

1. beračiti; moledovati

2. mukoma iskati:
mendicare pretesti iskati izgovore

mine³ [máin]

1. neprehodni glagol
iskati rudo (for)
zakopati se (žival)

2. prehodni glagol
kopati rudo, izkopati
vojska, navtika minirati
figurativno izpodkopavati

mineralize [mínərəlaiz]

1. prehodni glagol
mineralizirati, pretvoriti v rudo, impregnirati z mineralnimi snovmi

2. neprehodni glagol
iskati rudnine

nabádati nàbādām
I.
1. nabadati: nabadati bube na čiodu
2. previdno, negotovo hoditi: ošepavio, te sada onako smiješno i oprezno nabada u hodu
3. previdno, negotovo iskati, z zatikanjem brati: nabadajući slovo po slovo, pročitaše prvu riječ
II. nabadati se
1. nabadati se, opirati se: idu polagano nabadajući se na kišobrane; onda ono, sunce, zastaje i (ekspr.) nabada se o crkvenizvonik

obíjati òbījām
1. vlamljati: obijati brave, vrata
2. potikati se: obija ovuda kao lisica oko tora
3. obijati tude pragove prosjačiti okoli tujih pragov
4. iskati gnezdo: kokoš obija da pronese
5. robkati, luščiti: obijati kukuruz

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

pābulor -ārī -ātus sum (pābulum)

I. intr.

1. za hrano (pašo) hoditi, pasti se: COL.; hrano iskati (o ribičih): PL.

2. occ. kot voj. t. t. (živinsko) krmo (klajo) pobirati (preskrbovati): L., pabulandi causā tres legiones misit C. –

II. trans. krmiti, metaf. (po)gnojiti: oleas fimo COL.

pearl² [pə:l]

1. neprehodni glagol
tvoriti bisere; bleščati, sijati kot biser; kapljati; iskati bisere

2. prehodni glagol
krasiti z biseri; orositi

picorer [pikɔre] verbe intransitif (ptice) iskati hrano (s kljunom), (čebele) nabirati med; verbe transitif, familier malo (po)jesti (quelque chose česa)

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

raven² [rǽvən]

1. neprehodni glagol
ropati, pleniti, grabiti, iskati plen; požrešno jesti, požreševati, goltati; biti lačen ali žejen (for česa)
biti pohlepen; hlepeti, koprneti, hrepeneti po čem
prehodni glagol
pogoltniti, požreti (tudi figurativno)

to raven for blood žejati po krvi
to raven after prey iti na iskanje plena, za plenom

2. samostalnik
rop(anje), plenjenje; plen

rechercher [-šɛrše] verbe transitif zopet, znova iskati: (skrbno, vneto) iskati; raziskovati; skušati; stremeti za, hrepeneti po, hlastati po; truditi se, prizadevati si; potegovati se za; trgati se za; tožiti; technique skrbno izdelati

se rechercher iskati se (drug drugega); biti iskan, biti redek
rechercher (une femme) en mariage snubiti, prositi za roko (žensko)
rechercher les témoins de l'accident iskati priče nesreče

re-currō -ere -currī -cursum (re in currere)

1. nazaj teči, nazaj leteti, nazaj hiteti, nazaj dirjati: L., Cu. idr., recipe te et recurre Pl., recurrere ad raedam incipiunt Ci., in suos fontes versa recurrit aqua O., iter recurrere O., rure H.; occ.: sol recurrens V. krožeče = recurrentes anni H.

2. priti (prihajati) nazaj, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se: mox bruma (hiems O.) recurrit H., naturam expelles furcā, tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) ad easdem condiciones recurrere C., uti eo recurrant C.
b) pribežati, zateči (zatekati) se h komu, iskati pomoči, iskati zavetja pri kom: ad auctores recurrere Q., ad ipsos libros Lact.
c) raztezati se nazaj, (po)seči ((po)segati, (po)sezati) nazaj na kaj, po čem: cur non retro quoque recurreret aequitas eadem? Plin. iun.

Opomba: Pf. recucurri: Paul. Nol.

refuge [réfju:dž]

1. samostalnik
zatočišče, pribežališče, zavetišče (from pred)
zavetišče v gorah; azil
figurativno pomožno sredstvo, izhod, rešitev; cestni ulični prometni otok (za pešce, ki gredo čez cesto, ulico)

house of refuge zavetišče (prek noči)
to seek refuge in flight iskati rešitev v begu
to take refuge with najti zavetje pri
to take refuge in a lie (in lying) zateči se k laži
to take refuge from boredom in reading v dolgočasju najti zatočišče v branju

2. prehodni glagol
(redko) dati komu zavetje ali zatočišče
neprehodni glagol
(redko) iskati zavetje (zatočišče)

réfugier, se [refüžje] zateči se; umakniti se, zbežati, iskati pribežališče (chez, auprès de pri)

réfugier à l'étranger zateči se v tujino, emigrirati

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

reseek^* [ri:sí:k] prehodni glagol
zopet iskati

ricercare

A) v. tr. (pres. ricerco)

1. ponovno iskati

2. pridno, natančno iskati; preiskovati

B) m glasba ricercar, ričerkar

scavenge [skǽvindž] prehodni glagol
čistiti, pometati (ulice, ceste)
tehnično čistiti (kovine)
neprehodni glagol
čistiti ulice
tehnično biti očiščen (od plinov); iskati hrano

scratch about neprehodni glagol
tipaje iskati, tipati (for s.th. za čem)