Franja

mère¹ [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

mère (abeille) matica (pri čebelah)
mère abbesse mati opatinja
mère adoptive adoptivna mati
mère de douleur (religion) žalostna mati božja
mère de famille družinska mati
mère nourrice krušna mati, rednica
mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
belle-mère tašča, mačeha
conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
fête féminin des mères materinski dan
grand-mère stara mati, babica
idée féminin mère osnovna, glavna ideja
langue féminin mère matični jezik
maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
montagne féminin mère gorski sklop
première mère pramati
il l'a rendue mère zanosila je z njim
devenir mère postati mati, zanositi
l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

morsk|i² [ô] (-a, -o) figurativno (nor)
morska ideja die Schnapsidee

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

nevzdŕžen nevzdržljiv unbearable; unendurable; untenable

nevzdŕžna ideja an untenable idea

nor¹ [ô] (-a, -o) verrückt; wahnsinnig; irr, irrsinnig
biti nor verrückt/wahnsinnig sein, eine Meise haben
ideja: verrückt, hirnrissig, hirnverbrannt
kot nor wie verrückt
nor cena der Phantasiepreis
nora ideja/domislica die Kateridee, Bieridee

nòsilica ž, nòsīlja ž
1. nesnica: kokoši, guske, patke -e
2. ideja nosilica vodilna ideja

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

odlič|en (-na, -no)

1. vorzüglich, ausgezeichnet, hervorragend, pogovorno: perfekt, prima, Ia (eins a), Klasse, große Klasse, toll
biti odličen pogovorno: spitze sein, Klasse sein
Qualitäts- (izdelek die Qualitätsarbeit), Patent- (rešitev Patentlösung), Pfunds- (ideja die Pfundsidee, fant der Pfundskerl), Bomben- (forma die Bombenform), Star- (zasedba die Starbesetzung), Klasse- (moštvo die Klassemannschaft)
z odličnim spoštovanjem mit vorzüglicher Hochachtung

2. (imeniten) vornehm

3. v šoli:
odlična ocena vorzüglich, ausgezeichnet, sehr gut
številčna ocena: der Einser, die Eins
z odličnim uspehom mit Auszeichnung

osnóven (-vna -o) adj.

1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base

2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale

3. elementare:
osnovna šola scuola elementare

4. di base, essenziale

5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

panslavizem samostalnik
(ideja o združenju Slovanov) ▸ pánszlávizmus

phantasia -ae, f (gr. φαντασία) misel, domislek, domislica, preblisk, slepilo, privid, fantazija: Sen. rh.; kot psovka: phantasia, non homo Petr. le domislek (ideja) človeka.

pri srcu boli koga frazem
(o občutku prizadetosti) ▸ sajog valakinek a szíve
Hudo me je bolelo pri srcu, ko sem moral povedati, da je ideja povsem neuporabna. ▸ Sajgott a szívem, amikor el kellett mondanom, hogy az ötlet teljesen hasznavehetetlen.
Sopomenke: srce boli koga

revolutionary [revəlú:šnəri]

1. pridevnik (revolutionarily prislov)
uporniški, puntarski, prevratniški, revolucionaren, revolucijski

a revolutionary idea revolucionarna ideja
Revolutionary calendar (francoski) revolucijski koledar

2. samostalnik
prevratnež, revolucionar

rifritto

A) agg. pren. pogret, premlet, prežvečen

B) m vonj, okus po pogretem:
idea che sa di rifritto stara, prežvečena ideja

román (-a) m lit. romanzo:
ideja, poglavje, zgodba romana concetto, capitolo, trama del romanzo
osebe v romanu i personaggi del romanzo
biografski, kriminalni, ljubezenski roman romanzo biografico, giallo, d'amore
realistični, satirični, viteški, zgodovinski roman romanzo realistico, satirico, cavalleresco, storico
roman v pismih romanzo epistolare
roman v nadaljevanjih romanzo d'appendice, a puntate
ciklični, vzgojni, filozofski roman romanzo ciclico, educativo, filosofico
roman v slikah fotoromanzo

root² [ru:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
globoko posaditi, vsaditi, ukoreniniti; vcepiti, vliti; ukopati, pribiti, prikovati koga (kot s korenino)

2. neprehodni glagol
ukoreniniti se

obedience rooted in fear pokorščina, ki je osnovana na strahu
terror rooted him to the ground strah ga je ukopal (prikoval) v tla
to stand rooted to the spot biti, stati kot v zemljo ukopan
to root out (up) izruvati, izpuliti, izkoreniniti, uničiti, iztrebiti

3. pridevnik
sestavljen iz korenin; korenski
figurativno osnoven

root extraction matematika korenjenje
root idea osnovna misel (ideja)