Franja

Zadetki iskanja

  • pojáhati (-am) perf.

    1. partire a cavallo

    2. vulg. fottere, montare:
    pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal se continua così, siamo tutti fottuti
  • posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

    1. mandare, inviare, spedire:
    poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
    poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

    2. mandare:
    poslati ven mandare, cacciare fuori
    poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
    poslati po koga mandare a chiamare qcn.
    poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
    šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
    poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
    pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
    poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
    pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
    poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
    žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
    pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
    industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia
  • rogat|ec2 moški spol (-ca …) (hudič) der Gehörnte
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
  • Schwein, das, (-s, -e) svinja (tudi figurativ), prašič; figurativ ein armes Schwein uboga para; kein Schwein noben hudič; Schwein haben imeti krompir (veliko srečo); bluten wie ein Schwein hudo krvaveti; Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet? Kdaj sva midva skupaj krave pasla?
  • sil|a4 ženski spol (-e …)

    1. (nuja) die Not, die Notlage
    če je sila wenn Not am Mann ist
    figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
    po sili notgedrungen
    po sili zakona kraft des Gesetzes
    po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
    v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
    … v sili Not-
    (agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
    za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
    za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

    2.
    pravo skrajna sila der Notstand
    domnevna skrajna sila Putativnotstand
  • síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

    v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
    s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
    z vsemi sílami with might and main
    pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
    po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
    če je síla if need be, if need arise
    to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
    groba síla violence
    konjska síla horsepower (krajšava: HP)
    gonilna síla motive power
    višja síla force majeure, Act of God
    naravne síle natural forces, forces of nature
    kopne síle vojska land forces pl
    pomorske síle vojska naval forces pl, navy
    pomorska síla naval power
    síla (ogromno) ljudi a great number of people
    enota síle unit of force
    moment síle moment of a force
    delovna síla manpower
    politika síle power politics pl
    vodna síla water (ali hydraulic) power
    oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
    Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
    klic v síli emergency call
    izhod v síli emergency exit
    biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
    ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
    ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
    ni nobene síle there is no hurry
    to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
    síla (strašno) vroče je it is extremely hot
    síla ima večjo moč kot pravica might before right
    napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
    síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
    v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
    (tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
    ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
    v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • sin1 [sin] samostalnik
    greh, pregrešek; prekršek, prestopek (against zoper, proti)
    žalitev

    for my sins! šaljivo prav mi je!
    like sin pogovorno hudó, močno, peklensko
    man of sin zastarelo grešnik, šaljivo malopridnež, falot; antikrist, hudič
    deadly (mortal) sin smrtni greh
    original sin izvirni greh
    the seven deadly sins sedem smrtnih grehov
    it is a sin (and a shame) pogovorno greh je (in sramota)
    to commit a sin napraviti greh, grešiti
    to live in (open) sin živeti v divjem zakonu
    to sin a sin napraviti greh, pregrešiti se
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • suelto razpuščen; odprt, odpet; neprisiljen; nevzgojen, razposajen, razbrzdan; uren, ročen, spreten; tekoč; lahek (slog); redek; zrahljan; posamezen; brez rime (stih)

    suelto de lengua porogljiv
    dinero suelto drobiž
    noticias sueltas razno (v časopisu)
    piezas sueltas posamezni kosi, sestavni deli
    talle suelto vitka rast, vitek stas
    el diable anda suelto (fig) (tu) je pravi hudič
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • ùbog -a -o ubog, reven: ubog u čemu, čime; -a zemlja; -i dom ubožnica; -i davo ubogi hudič
  • učlovéčen incarnate

    učlovéčen vrag, hudič a devil incarnate
  • úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
    1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
    2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
    3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
    4. ući komu u volju prikupiti se komu
    5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino
  • verflucht preklet; verflucht und zugenäht! naj ga hudič vzame!
  • vmes [é]

    1. krajevno: dazwischen

    2. časovno: inzwischen, zwischenzeitlich, mittlerweile; (občasno) zwischendurch

    3. z glagoli: dazwischen-, zwischen- (biti dazwischenstehen, dazwischenliegen, dati zwischenlegen, napisati dazwischenschreiben, priti dazwischenkommen, stopiti dazwischentreten …)
    ne posegati vmes den Dingen ihren Gang lassen
    odločno poseči vmes eingreifen, einschreiten, sich einschalten, durchgreifen
    tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto