dolus -ī, m (prim. osk. dolom, dolud = lat. dolum (acc.), dolo (abl.), gr. δόλος zvijača, δολόεις = lat. dolōsus)
1. prevara, ukana, prekanjenost, lokavščina, lokavost, potuhnjenost, zvijača, zvijačnost, zavratnost, zahrbtnost: Kom. idr., ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., fraus ac dolus C., L., doli atque fallaciae Ci., per dolum Ci., Auct. b. Afr., T. ali dolo, dolis zvijačno, zavratno, zahrbtno: qui per dolum atque insidias … bellum intulissent C., ut magis virtute quam dolo contenderent C., dolo erat pugnandum N., si dolo nihil profecerit, vi et violentia deicere eos conatur Lact., dolis et astu aggredi aliquem Lact.; hau (haud) dolo Pl. brez prikrivanja, naravnost, pošteno, non ali ne dicam dolo Pl., Ter. da pošteno povem; nihil doli subest N., dolus subest Iust.; jur. dolus malus hudoben namen, namerna in zlobna prevara: Ter., Icti., dolo malo tuo Ci., in vi enim dolus malus inest Ci., id sine dolo malo factum esse iudicabitur Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci.
2. met. mamilo, slepilo: doli fabricator Epeos V., dolos (= retia) saltu deludit O., subterraneis dolis peractum urbis excidium Fl. — Pooseb. Dolus -ī, m Dol(us), bog prevare: Val. Fl.
Zadetki iskanja
- erzböse skrajno hudoben
- gòružda ž (alb. garuxhdë)
1. zajemalka
2. hudoben človek - infellonire v. intr. (pres. infellonisco) knjižno postati hudoben, okruten
- īnsidiae -ārum, f (īnsidēre) (zasedanje kakega kraja, da se z njega napada sovražnika; prim. gr. ἐνέδρα) le meton.
1. zaseda
a) (kot kraj): milites in insidiis collocare C. ali disponere L., insidias intrare C., subito ex insidiis consurgere C., ex insidiis invadere S., signa in insidiis ponere Ci., in insidias deductus occiditur Iust., insidiis opportunus T., i. fallaces Val. Fl., occultae Amm., subire insidias Suet., insidiarum ignarus Cu., in insidias praecipitare L.
b) (kot četa) = vojaki v zasedi, vojaki prežalci (prežači, prežarji): primos impetus insidiarum sustinere Hirt., donec insidiae coorirentur T.
c) abstr.: locus ad insidias aptus Ci., qui ex praedonum insidiis profugissent Ci.; tako poseb.: insidias locare L. = collocare C. = instruere L. = ponere Ci. = struere, facere Ci. = dare Pl.
2. metaf. zalezovanje, zasledovanje, podjamstvo, zvijača, prevara, prelest, izdajstvo, naplet, hudoben naklep, zl(obn)a namera: Plato in maximis insidiis versatus est Ci., si vita nostra in aliquas insidias incidisset Ci., insidias alicui comparare Ci., ali moliri Ci., V. ali machinari Ci., Lact. zalezovati koga, multae insidiae sunt bonis Acc. ap. Ci., pecori lupus insidias meditatur V. naklepa, insidiarum expers Sen. ph., insidiarum adversus aliquem conscius Suet.; s subjektnim gen.: cui occultae matris insidiae nocent Ci.; pesn.: insidiae noctis V. varljiva noč, maris Val. Fl., aetatis Q.; z objektnim gen.: ex mediis mortis insidiis … conservata vita Ci. na umor naravnano načrtno zalezovanje, streženje po življenju, insidias caedis sibi deposcere Ci. tajno izvršitev umora; pogosto adverbialno s per = na zvijačen (lokav) način, zvijačno, lokavo: C., Cu., Iust., Suet., huc Tertia illa perducta per insidias Ci.; tako tudi abl.: insidiis circumventus N., Ci., insidiis rem gerere Q., perire Suet., petere Cu., ambire Amm. in ex insidiis: Pl., Ci., S., Suet., Q. - korrigan, e [kɔrigɑ̃, an] masculin, féminin hudoben škrat, hudobna vila v Bretaniji
- kúčak -čka m
1. pes: pogružen kao prebijen kučak
2. slabš. grdavš, slab, hudoben človek
3. kučak modrulj zool. sinji som, Carcharias glaucus; kučak ljudožer zool. morski pes, ljudožer, Carcharodon rondeleti - maldicēnte
A) agg. opravljiv, obrekljiv
B) m, f opravljivec, opravljivka; obrekljivec, obrekljivka; hudoben jezik - malesuādium -iī, n (male in suādēre) hudoben nasvet, zavajanje: Pl. (Curc. 508).
- Mānia1 -ae, f (prim. mānēs) Mánija,
1. mati larov: Varr., Macr., Arn.
2. neki hudoben duh, poseb. kot strašilo otrok, bavbav, strahomož: M., Arn., Stilo et Capito ap. Fest., P. F. - nèbrat m ekspr. nebrat, slab, hudoben brat
- nȅčovjek m (ijek.), nȅčovek m (ek.) nečlovek, hudoben človek: biti nečovjek prema roditeljima
- nèzet m, mn. nèzetovi nezet, slab zet, hudoben zet
- outlaw1 [áutlɔ:] samostalnik
izobčenec; bandit, razbojnik
ameriško hudoben konj - ozlòbiti se òzlobīm se, ozlòćuditi se -īm se postati hudoben
- peksìjān -ána m (t. peksi) nečist, hudoben človek, umazanec, pogan, nevernik
- propakòstiti se -pàkostīm se postati hudoben
- pròzliti se pròzlīm se postati hudoben, hud, razjeziti se: čovjek koji je bio mek i vrlo nježan među nama prozliće se prema bratu svojemu
- snake1 [snéik] samostalnik
zoologija kača
figurativno "kača", hudoben (zahrbten, podel, izdajalski) človek
hooded snake naočarka
ring snake belouška
venomous snake strupena kača
(great) Snakes! vraga! gromska strela! (začudenje)
snake in the grass v travi skrita kača, figurativno skrit sovražnik, hinavec, skrita nevarnost; sleng zrcalo
to cherish (to warm) a snake in one's bosom figurativno rediti gada na prsih
to have snakes in one's boots figurativno biti razburjen
to raise (to wake) snakes sleng, figurativno dregniti v osje gnezdo
to scotch the snake raniti, poškodovati kačo, figurativno ne popolnoma odstraniti nevarnosti
to see snakes sleng videti bele miši, imeti delirium tremens - tālis -e (iz indoev. demonstr. pron. debla *to- (prim. iste), tvorjen s -ālis kakor qu-ālis iz relat. debla; prim. gr. τηλικός tako (toliko) star, let. tāds tak, sl. ta, tak, takšen, tolik, toliko)
1. tak, takšen, starejše takov(šen); abs.: his atque talibus haud permotus T., haec taliaque ferentes L., tali consilio probato N., tale quid L., tali modo N., tale nihil metuens O., qui omne tale negotium cuperet effugere Ci., si quid tale acciderit Ci.; korelativno
a) si quis talis est, qualīs esse omnīs oportebat Ci., talis, qualem te esse video Ci., quale visum, talis est species V., ut, qualem te praebuisti, talem te impertias Ci.; z ac ali atque: honos talis paucis est delatus ac mihi Ci., tali mactatum atque hic est, infortunio Ter.
b) s konsekutivnim stavkom: nisi talis esset consul, ut … Ci., tales esse, ut laudemur Ci., nunc rationem videtis esse talem, ut … Ci., talia esse scio, ut … L.; s qui: est innocentia adfectio talis animi, quae noceat nemini Ci., talem te esse oportet, qui reiungas Ci.
2. occ.
a) = sledeč, naslednji (starejše nastopen), tale, takle, takšenle: dehinc talia fatur V., id tale est Q., tale consilium Hirt., talia adfata est libera lingua sonis O.
b) = gr. τοιοῦτος α) tako dober, tako izvrsten, tako zaslužen, tako odličen, tako ugleden, tako veljaven ipd.: talis vir Pl., S., oculos corrumpis tales (= tako lepe) Pl., pro tali facinore C., tali genere matura Ter., tali virtute esse Ci., tali dignitate praediti Ci., sed tale ac tantum Ci., quod talem virum expulissem N. β) tako slab, tako hudoben, tako zloben, tako hud ipd.: tale facinus N., talis conditio N. — Adv. tāliter na ta način, tako: taliter adornari mos fuit Plin., taliter exuta est veterem nova Roma senectam Mart., qualiter … taliter Mart. kakor … tako.