Franja

nanášati to bring; to accumulate; to pile up

čebele nanašajo med the bees bring in honey
voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on

obókan (-a -o) adj. arcuato; a volta, con volte:
arhit. obkan hodnik loggiato

obrambn|i (-a, -o) Wehr-, Verteidigungs-, Abwehr- (hodnik der Wehrgang, nagon der Verteidigungstrieb, ogenj das Abwehrfeuer, položaj die Verteidigungsstellung, stolp der Wehrturm, top das Abwehrgeschütz, bitka die Abwehrschlacht, moč vojska die Wehrkraft, pripravljenost die Wehrbereitschaft)

odkopn|i [ó] (-a, -o) rudarstvo Abbau- (hodnik die Abbaustrecke, čelo die Abbaufront, kladivo der Abbauhammer)
gradbeništvo, arhitektura odkopna brežina die Einschnittböschung
odkopna lokomotiva die Abräumlokomotive

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

ózek étroit, resserré, (trop) juste, serré, rétréci ; (obleka) étriqué

ozek hodnik couloir moški spol étroit (ali resserré); (samoglasnik) fermé
ozko se oprijemajoče (ženske) hlače collant moški spol
v ožjem odboru (familiarno) en petit comité
napraviti ozko étriquer

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

podzêmeljski souterrain, du sous-sol

podzemeljska atomska eksplozija explosion ženski spol atomique souterraine
podzemeljski hodnik souterrain moški spol
podzemeljska ječa basse-fosse ženski spol
podzemeljski prehod, rov passage moški spol souterrain, galerie ženski spol souterraine
podzemeljski zakladi les richesses du sous-sol
podzemeljsko zaklonišče abri moški spol souterrain
podzemeljska železnica chemin moški spol de fer souterrain, (v Parizu) (chemin moški spol de fer) métropolitain, familiarno métro moški spol

povezoválen (-lna -o) adj. di collegamento; connettivo:
voj. povezovalni hodnik camminamento
povezovalni hodnik med hotelom in kopališčem corridoio di collegamento di albergo e piscina

praecīnctiō -ōnis, f (praecingere) = gr. διάζωμα „pas“, širši hodnik med vrstami sedežev v gledališču: Vitr.

ronda f voj. obhod; obhodna straža:
cammino di ronda obrambni hodnik
fare la ronda iti na obhod
fare la ronda a una donna pren. dvoriti ženski

samostánski monastique, monacal, du monastère, du couvent, conventuel

samostanski brat frére lai (ali convers)
samostanska cerkev église ženski spol du monastère (ali du couvent, abbatiale, conventuelle)
samostanski hodnik cloître moški spol
samostanska zaobljuba vœux moški spol množine monastiques
samostansko življenje vie ženski spol monastique (ali monacale)

samostánski monástico; monacal; conventual

samostanski brat religioso m, fraile m, monje m
samostanska cerkev (maša) iglesia f (misa f) conventual
samostanski hodnik claustro m
samostanska zaobljuba voto m solemne, profesión f religiosa
samostansko življenje vida f monacal (ali monástica)

skriv|en (-na, -no) verborgen, heimlich, geheim; pogled: verstohlen; Geheim- (jezik die Geheimsprache, favorit der [Geheimtip] Geheimtipp, hodnik der Geheimgang, nauk die Geheimlehre, predal das Geheimfach)

smern|i [é] (-a, -o) mit Richtwirkung; Richtungs- (člen das Richtungsglied, puščica der Richtungspfeil, stabilnost die Richtungsstabilität, tabla das Richtungsschild), Richt- (hodnik die Richtstrecke, daljnogled das Richtfernrohr, mehanizem das Richtwerk, sevalnik der Richtstrahler, antena die Richtantenne, os die Seitenrichtachse, karakteristika die Richtcharakteristik, delovanje die Richtwirkung)
matematika smerni kosinus der Richtungskosinus
letalstvo smerni rep das Seitenleitwerk
smerni stabilizator die Seitenflosse
smerno krmilo das Seitenruder
smerni trimer das Trimmruder
smerno stabilen richtungsstabil

stebríščen (-čna -o) adj. del colonnato, del portico:
hist. stebriščni hodnik stoa; arhit. portico; porticato

stebriščn|i (-a, -o) Säulen- (hodnik der Säulengang, stavba der Säulenbau, svetišče der Säulentempel)

stransk|i¹ (-a, -o)

1. (ob strani) seitlich; rastlinstvo, botanika seitenständig; (bočni) Lateral-; pravo (po stranski liniji) kollateral; Seiten- (del das Seitenstück, der Seitenteil, hodnik der Seitengang, predelek das Seitenfach, šiv die Seitennaht, rob der Seitenrand, transportni trak das Seitenförderband, trakt der Seitentrakt, žep die Seitentasche, stena die Seitenwand, krilo der Seitenflügel, naslanjalo die Seitenlehne, okno das Seitenfenster)

2. (z boka) Seit- ( športmet der Seitwurf)

stránski latéral, sur le côté; accessoire, secondaire, subsidiaire

stranski hodnik galerie ženski spol latérale, (na železnici) couloir latéral, (v cerkvi) allée latérale
stransko krilo (stavbe) aile ženski spol, annexe ženski spol, (oltarja) volet moški spol
stransko okno fenêtre latérale (ali de côté)
stranska ulica rue ženski spol (ali ruelle ženski spol) latérale (ali transversale)
stranski vhod entrée latérale (ali sur le côté)
stranska loža (v gledališču) loge ženski spol d'avant-scène (ali de côté)
stranski zaslužek gain moški spol supplémentaire, revenus moški spol množine accessoires, casuel moški spol, petit bénéfice, à-côté moški spol
stranska železniška proga voie ženski spol secondaire