Franja

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

frūmentor -ārī -ātus sum (frūmentum)

1. hoditi po živež, nabavljati žito, preskrbovati z žitom ali živežem, aliquem frumentatum mittere C., S., cum in propinquo agro frumentarentur L., pabulandi aut frumentandi causa discedere C.

2. zalagati z žitom: Tert.

gavèljati -ām kobacati, težko hoditi: od muke jedva gavelja

gȁziti -īm
I.
1. iti, korakati, stopati: iza nas gazi deset boraca
2. spuščati se v kaj: niti sam gazio u trgovinu, niti se razumijem, razumem u nju
3. teptati: osjećam se kao da su me mečke gazile; čak su i grobove gazili
4. bresti: gaziti kroz vodu; rijeka se ne može svugdje gaziti
5. mešati: gaziti ilovaču i praviti ciglu
6. orati, pluti: brod gazi tri metra u dubinu
7. kršiti, teptati: gaziti zakone
8. goniti meh: on na koru gazi orgulje, napuhuje mijeh
9. drozgati: gaziti grožđe
10. rastiti, raščiti: pijetao (petao) gazi kokoš
11. tlačiti: on još gazi zemlju še je živ
12. broditi: gaziti u krvi
II. gaziti se hoditi si po nogah: u gurnjavi su se gazili

gégati gêgām
I.
1. majati se, racati, med hojo se zibati: okružen tetkama i stričevima gega u proševinu
2. leno se vleči, krevsati, švedrati: to neki pupavi penzioner gega
3. s težavo hoditi: ranjenici gegaju teško i bosi po planinama
II. gegati se zibati se: bile su širokih bokova i gegale se u hodu

gehbar po katerem je mogoče hoditi; figurativ možen

gígati gîgām
I.
1. bingljati: sjedi na krevetu i giga nogama
2. skakati na eni nogi: ajde, djeco, ko će dulje gigati
3. hoditi po hoduljah: mi ćemo preko one bare na gigaljama da gigamo
4. naglo rasti: ovo dijete giga kao na kiši
II. gigati se zibati se: sjedi na atu i giga se; kola se gigaju

glavìnjati -ām
1. klamati, kakor v omotici hoditi, klamoteriti: glavinjati niz put
2. opotekati se: on glavinja, pada kao onesvještenik

go-cart [góuka:t] samostalnik
okvir na kolesih, v katerem se uči otrok hoditi; voziček; vrsta majhnega športnega avtomobila

grabble [grǽbl] neprehodni glagol
tipati, tavati; prijemati, zgrabiti; hoditi po vseh štirih

gressibilis -e (gradī) ki zna (more) hoditi: BOET.

gr̀ljati -ām dial. hoditi v gruči, hiteti: planinom su grljale izbjeglice

gyrō -āre -āvī -ātum (gȳrus)

I. trans.

1. v krogu se vrteti: P. VEG.; metaf.: (Alexandria) ad effigiem Macedonicae chlamydis orbe gyrato laciniosa PLIN. roglj(ič)asta, kakor maked. plašč okroglo oblikovana.

2. okoli česa ali ob čem ali skozi kaj (hod)iti, pohajati, kaj obhajati (obhoditi): vallem, omnes greges VULG. –

II. intr. vrteti se, sukati se, okoli hoditi: post tergum eorum, per viam VULG., per meridiem VULG. (o soncu), gyrando inferiore invenitur orbis parte caelestis AMBR., per omnes domos infrontate g. FULG.

hack⁵ [hæk]

1. prehodni glagol
dajati konje v najem; obrabiti

2. prehodni glagol
britanska angleščina počasi jahati; hoditi po dninah

hacked phrases obrabljene fraze

*hanter [ɑ̃te] verbe transitif obiskovati, pogosto kam hoditi; občevati z; strašiti; ne dati miru, nadlegovati, mučiti, obsesti

maison féminin hantée hiša, v kateri straši
cette idée me hante ta misel mi ne da miru, me stalno zasleduje
il est hanté par le remords mučijo ga očitki vesti, vest ga grize
dis-moi qui tu hantes, je te dirai qui tu es povej mi, s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si

hatschen drsati, težko hoditi; vleči noge za seboj; figurativ coklati, krevsati

heel² [hi:l]

1. prehodni glagol
podpetiti; podplesti (nogavice)
šport udariti žogo z držajem palice (golf), poriniti žogo s peto (rugby), nadeti petelinu ostroge (petelinji boj)
ameriško, sleng dati komu denar

2. neprehodni glagol
stati ob nogi, hoditi ob nogi (pes); dotikati se s petami
ameriško, sleng teči, švigniti

herumreden um etwas izogibati se (čemu), govoričiti o, hoditi kot maček okoli vrele kaše

herumsteigen^* hoditi okoli, pohajkovati; um etwas iti okoli (česa), obiti kaj

herumstreichen^* hoditi/laziti okoli, pohajkovati