Franja

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

Augē -ēs, f (Αὔγη) Avga, gr. žensko ime,

1. Alejeva in Neerina hči, ki je Herkulu rodila Telefa: O., Hyg., Sen. tr.

2. ena izmed Hor: Hyg.

aurōra -ae, f (iz *ausōsa, prim. gr. at. ἕως = eol. αὔως = jon. in ep. ἠώς [iz *αὐσώς] zora, αὔριον [iz *αὔσριον] jutri, lat. aurum [iz *ausom], prim. Aurelius, auster)

1. zor, zora, jutranja zarja: cum primum gelidos rores aurora remittit Ci. poet., Hercules ad primam auroram somno excitus L. ob prvi zori, iamque rubescebat stellis aurora fugatis V., sub aurorā O.

2. pooseb. Aurōra -ae, f Avrora, Zora = Ἠώς, boginja jutranje zarje, hči sončnega boga Hiperiona in Teje (Thea), Titonova žena, Memnonova mati: purpurea, vigil O., lutea V., O., ubi pallida surget Tithoni croceum linquens Aurora cubile V.

3. met.
a) vzhod, jutrovo: Cl., ab aurora V., Eurus ad auroram Nabataeaque regna recessit O.
b) vzhodna (vzhodnjaška), jutrovska, orientalska ljudstva: Cl.

Autonoē -ēs, f (Αὐτονόη = „Svojeglava“) Avtonoja, Kadmova hči, Semelina sestra, Aktejonova mati: O., Hyg. Od tod adj. Autonoēius 3 (Αὐτονοήϊος) Avtonojin: heros (= Actaeon) O.

Auxō -ōnis ali Auxūs, f (Αὐξώ) Avksona ali Avkso (gen. Avkse), ena izmed Hor, Jupitrova in Temidina (Themis) hči: Hyg.

baron samostalnik
1. (plemiški naziv) ▸ báró Baron se izkaže kot pravi kavalir in reši svojo izvoljenko, baronica pa trepeta za njegovo življenje. ▸ A báró valódi úriembernek bizonyul, és megmenti kiválasztottját, a báróné pedig a báró életéért retteg.
Leta 1872 je dobil naziv barona. ▸ 1872-ben kapta meg a bárói címet.

2. (mogotec) ▸ báróSedemindvajsetmetrska jadrnica je v lasti enega italijanskih gradbenih "baronov". ▸ A 27 méteres vitorlás az egyik olasz építőipari "báró" tulajdonában van.
Z dvigom cene nafte na svetovnem trgu bodo ameriški naftni baroni lažje zadihali. ▸ Az olaj világpiaci árának növekedésével az amerikai olajbárók fellélegezhetnek.

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Beroē -ēs, f (Βερόη) Beroa, gr. žensko ime.

1. Semelina dojilja: O., Hyg.

2. Okeanova hči: V.

3. Doriklova žena: V.

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

brezduš|en (-na, -no) seelenlos, (trdosrčen) herzlos
brezdušni oče/sin der Rabenvater/Rabensohn
brezdušna mati/hči die Rabenmutter/Rabentochter
brezdušni starši Rabeneltern

Brīsēis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Βρισηΐς) Briseida = Hippodamia, hči svečenika Brizeja (Βρισεύς), Ahilova sužnja in ljubica, ugrabil mu jo je Agamemnon: Varr. ap. Non., H., O., Pr. — Pozn. soobl. Brīsēida -ae, f: Hyg.

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

Byblis -idis, acc. -ida, f (Βυβλίς) Biblida,

1. mitološka Miletova hči, ki se je zaljubila v svojega brata Kavna in se utopljena v solzah spremenila v izvir (ali se obesila): O., Hyg.

2. otok v Egejskem morju, tudi Melos: Plin.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

Callistō -stūs, dat., acc. in abl. -stō, f (Καλλιστώ „Prelepa“, samogovoreče ime lepe žene) Kalisto (gen. Kaliste), mitološka hči arkadskega kralja Likaona, Dianina lovska tovarišica, Arkadova mati. Ljubosumna Junona jo je spremenila v medvedko, katero je Diana ustrelila, Jupiter pa jo je uvrstil med ozvezdja (Helice, Arctus maior ali Ursa maior Veliki medved, Veliki voz) na nebu: O., Cat., Pr., Hyg., Col.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

Canacē -ēs, f (Κανάκη) Kanaka,

1. Eolova hči, ki je imela incestno razmerje s svojim bratom Makarejem: O., Hyg.

2. pasje ime: O., Hyg.

Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.