Franja

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

Āsōpus (Āsopos) -ī, m (Ἀσωπός) Azop,

1. reka v tesalski Ftiotidi: L.

2. reka v južni Beotiji in severovzhodni Atiki: Stat.

3. rečni bog, Oceanov in Tetijin (Tethys) sin, Evadnin, Evbejin in Eginin (ki je Jupitru rodila Eaka) oče: O. Od tod patronim
a) Āsōpiadēs -ae, m (Ἀσωπιάδης) Azopiad, Azopov potomec = Eak (Aeacus): O.
b) Āsōpis -idis (-idos), acc. -ida, f (Ἀσωπίς) Azopida, Azopova hči = Egina ali Evadna: O.; Āsōpis Azopida (po Azopovi hčeri Evbeji), tudi ime evbejskega otoka in pokrajine Fliazije: Plin.; adj. Āsōpis ripa Stat. azopsko = beotsko obrežje.

3. frigijska reka: Plin.

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

Astraea -ae, f (Ἀστραία Zvezdna devica) Astraja, Zevsova in Temidina (Themis) hči, deviška boginja pravičnosti (= Δίκη), ki je bivala v zlati dobi na zemlji kot blagodarno božanstvo, v bronasti dobi pa je kot zadnja izmed nebeščanov zapustila propadli človeški rod in bila postavljena med zvezde kot ozvezdje Devica (Virgo): O., Sen. tr., Iuv., M.; kot ozvezdje: Lucan.

Astyagēs -is, m (Ἀστυάγης) Astiag,

1. Kiaksarov (Ciaxares) sin, zadnji medijski kralj; njegova hči Mandana (Mandane), žena Perzijca Hambodše (Καμβύσης), je mati Kira st., ki je pahnil svojega deda s prestola: Ci., Iust.

2. Finejev tovariš: O.

Astynomē -ēs, f (Ἀστυνόμη) Astinoma,

1. Talajeva hči: Hyg.

2. Amfionova hči: Hyg.

3. Hrizova (Chryses) hči: Hyg.

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

Atius 3 (prim. Atys) Acij(ev), ime rim. rodu: V.; najbolj znana sta:

1. M. Atius Balbus Mark Acij Balb, Avgustov ded: Ci., Suet.

2. Atia Acija, hči prejšnjega, Avgustova mati: Vell., Suet.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

Augē -ēs, f (Αὔγη) Avga, gr. žensko ime,

1. Alejeva in Neerina hči, ki je Herkulu rodila Telefa: O., Hyg., Sen. tr.

2. ena izmed Hor: Hyg.

aurōra -ae, f (iz *ausōsa, prim. gr. at. ἕως = eol. αὔως = jon. in ep. ἠώς [iz *αὐσώς] zora, αὔριον [iz *αὔσριον] jutri, lat. aurum [iz *ausom], prim. Aurelius, auster)

1. zor, zora, jutranja zarja: cum primum gelidos rores aurora remittit Ci. poet., Hercules ad primam auroram somno excitus L. ob prvi zori, iamque rubescebat stellis aurora fugatis V., sub aurorā O.

2. pooseb. Aurōra -ae, f Avrora, Zora = Ἠώς, boginja jutranje zarje, hči sončnega boga Hiperiona in Teje (Thea), Titonova žena, Memnonova mati: purpurea, vigil O., lutea V., O., ubi pallida surget Tithoni croceum linquens Aurora cubile V.

3. met.
a) vzhod, jutrovo: Cl., ab aurora V., Eurus ad auroram Nabataeaque regna recessit O.
b) vzhodna (vzhodnjaška), jutrovska, orientalska ljudstva: Cl.

Autonoē -ēs, f (Αὐτονόη = „Svojeglava“) Avtonoja, Kadmova hči, Semelina sestra, Aktejonova mati: O., Hyg. Od tod adj. Autonoēius 3 (Αὐτονοήϊος) Avtonojin: heros (= Actaeon) O.

Auxō -ōnis ali Auxūs, f (Αὐξώ) Avksona ali Avkso (gen. Avkse), ena izmed Hor, Jupitrova in Temidina (Themis) hči: Hyg.

baron samostalnik
1. (plemiški naziv) ▸ báró Baron se izkaže kot pravi kavalir in reši svojo izvoljenko, baronica pa trepeta za njegovo življenje. ▸ A báró valódi úriembernek bizonyul, és megmenti kiválasztottját, a báróné pedig a báró életéért retteg.
Leta 1872 je dobil naziv barona. ▸ 1872-ben kapta meg a bárói címet.

2. (mogotec) ▸ báróSedemindvajsetmetrska jadrnica je v lasti enega italijanskih gradbenih "baronov". ▸ A 27 méteres vitorlás az egyik olasz építőipari "báró" tulajdonában van.
Z dvigom cene nafte na svetovnem trgu bodo ameriški naftni baroni lažje zadihali. ▸ Az olaj világpiaci árának növekedésével az amerikai olajbárók fellélegezhetnek.

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Beroē -ēs, f (Βερόη) Beroa, gr. žensko ime.

1. Semelina dojilja: O., Hyg.

2. Okeanova hči: V.

3. Doriklova žena: V.

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

brezduš|en (-na, -no) seelenlos, (trdosrčen) herzlos
brezdušni oče/sin der Rabenvater/Rabensohn
brezdušna mati/hči die Rabenmutter/Rabentochter
brezdušni starši Rabeneltern