Franja

cien sto

cien mil sto tisoč
se lo he dicho cien veces tisočkrat sem mu to rekel

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

close² [klous] prislov
blizu, pičlo

close at hand, close by čisto blizu
close on skoraj, domala; kmalu nato
he ran me very close kmalu bi me bil dohitel
to follow close upon s.o. biti komu za petami
to live close varčno živeti
to sail close to the wind jadrati tesno ob vetru; figurativno biti komaj še v mejah zakona
I felt close to tears na jok mi je šlo

Coelē Syria, acc. Coelēn Syriam, abl. Coelē Syriā (ἡ κοίλη Συρία) Kelesirija, kotlinasta pokrajina med Libanonom in Antilibanonom: L., ista Syria Coelē: Ulp. (Dig.), tudi samo Coelē Kela: Mel., Plin.; potem sploh zahodna Sirija: Cu.

coenotēta -ae, f (iz ἡ κοινότης, ητος) skupna lastnost, podobnost, sorodnost: Cael.

come near neprehodni glagol
(pri)bližati se; biti podoben; skoraj doseči

he came near dying malo je manjkalo, pa bi bil umrl

concerned [kənsə́:nd] pridevnik (concernedly [kənsé:nidli] prislov) (in za)
ki se zanima, zavzet (about, for)
zaskrbljen, nemiren; prizadet

he is not concerned to go ni mu do tega, da bi šel
to be concerned with ukvarjati se s čim
my honour is concerned gre za mojo čast

concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!

confine² [kənfáin]

1. prehodni glagol (to na)
omejiti; zapreti, konfinirati
arhaično mejiti na kaj

2. neprehodni glagol (with)
biti na meji

to confine o.s. to omejiti se na kaj, držati se česa
to be confined (of a child) roditi
he was confined to his bed moral je ostati v postelji

conjurer, conjuror [kʌ́ndžərə]
čarovnik, žongler, slepar

he is no conjurer ne bo izumil smodnika

conscience [kɔ́nšəns] samostalnik
vest

in conscience v resnici
in all conscience gotovo
upon my conscience! častna beseda!
to have the conscience to biti tako predrzen, da
conscience money denar, plačan, ker nas peče vest (npr. zaradi utaje davkov)
freedom of conscience svoboda verskega prepričanja
to get off one's conscience olajšati si vest
with a safe conscience mirne duše
his conscience smote him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken vest ga je pekla
out of all conscience nesramno
clear (ali good) conscience čista vest
guilty (ali bad) conscience slaba vest
to steel one's conscience to s.th. zatisniti oči pred čim

consider [kənsídə]

1. prehodni glagol
smatrati, imeti koga za kaj; ceniti, pretehtati, premisliti, preučiti; upoštevati; veljati, imeti se za kaj

2. neprehodni glagol
premišljevati, premišljati se

he is considered a clever man imajo ga za pametnega človeka
to consider s.th. on its merits ocenjevati vrednost česa
consider yourself at home počutite se kakor doma
all things considered če vse upoštevamo
a considered action dobro premišljeno dejanje

copáta slipper; (odprta) mule

biti v copátah to be in slippers
biti pod ženino copáto figurativno to be henpecked
on je pod (ženino) copáto figurativno he is henpecked, he is tied to his wife's apron-strings, he is under his wife's thumb
imeti moža pod copáto to henpeck one's husband, to wear the trousers (ZDA pants)

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

crack up prehodni glagol & neprehodni glagol
skrhati se; ostareti; hvaliti; strmoglaviti; sestreliti letalo

crack up to the nines čez mero hvaliti
pogovorno he cracked up to be baje je bil

credit¹ [krédit] samostalnik
dobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu
ameriško reklama (v oddajah)

to give credit to verjeti čemu, zaupati komu
he is credit to his family je v čast svoji družini
it does you credit čast vam dela
to give credit for pripisovati (komu) kaj
to add to s.o.'s credit povečati komu ugled
to take credit for lastiti si zasluge za
letter of credit kreditno pismo
ameriško credit line navedba, od kod je vzet citat
to place (ali enter, put, pass, carry) credit to v dobro zapisati
with credit častno, odlično

crowd¹ [kraud] samostalnik
množica, gneča; drhal, tolpa
pogovorno klika; velika množina
pogovorno družba

he might pass in the crowd ni slabši od drugih
crowd of sail nenavadno veliko razpetih jader
in crowds v velikem številu

cvét flower; (sadnega drevja) blossom; figurativno (najboljše) the best (ali cream ali choicest)

brez cvétov flowerless
vinski cvét spirit of wine
žveplov cvét flowers pl of sulphur
v cvétu starosti in a hale and hearty old age
v cvétu življenja in the prime of life
cvét armade the flower of the army
padel je v boju v cvétu mladosti he fell in battle in the prime of his youth
pognati v cvét (seme) to run to seed

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.