Franja

Traube, die, (-, -n) grozd (tudi Pflanzenkunde); von Bienen: roj; figurativ grozd; Trauben, pl , grozdje

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

tŕgati rasgar; desgarrar ; (cvetlice, sadje) coger

trgati grozdje vendemiar
trgati na kose despedazar, hacer pedazos
trgati se za kaj disputarse con ahinco a/c
trgati se za koga (fig) fam rifarse a alg
trga me po vseh udih tengo dolores en todos los miembros
trga me po ušesih tengo dolor de oídos
trgati se (o blagu) desgarrarse, rasgarse

tŕpek (-pka -o) adj.

1. aspro, acre, agro:
trpek vonj odore, profumo aspro
trpko grozdje uva agra

2. pren. amaro, agro:
trpek spomin ricordo amaro
trpko doživetje esperienza amara

vīndēmiō -āre -āvī (vīndēmia) (grozdje) trgati, brati grozdje; abs.: Plin., Vulg., Arn. idr.; z notranjim obj.: uvas Plin., vinum Col., vineam Vulg., arbusta Porph.; preg.: de rubo vindemiare uvam Vulg.; pren. v pozitivnem pomenu: seminibus pietatis vindemiare utilissimum fructum Cass.; v negativnem pomenu: vindemiare aliquem Vulg. zdelati (zdelovati) koga.

vȉnōvan -vna -o vinski: -i kljuk zmaščeno grozdje

Weinbeere, die, grozdna jagoda; Weinbeeren, pl , grozdje

Weintraube, die, grozd; Weintrauben, pl , grozdje

zmečkáti (-ám) perf. ➞ mečkati

1. sgualcire (carta, abito)

2. schiacciare, pigiare:
zmečkati krompir, grozdje schiacciare le patate, pigiare l'uva

3. ekst. ammaccare; schiacciare; spappolare:
pri trčenju zmečkati blatnik ammaccare il parafango nello scontro
hlod mu je zmečkal nogo il tronco gli ha schiacciato, spappolato la gamba

4. pejor. pasticciare, abborracciare:
zmečkati nalogo pasticciare il compito
zmečkati nekaj v opravičilo farfugliare qcs. a scusa

zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte

ἀ-σταφίς, ίδος, ἡ suho grozdje, grozdinka, rozina.

δια-τρύγιος 2 ep. ὄρχος vinograd, v katerem se grozdje večkrat trga, poln vsakovrstnega grozdja.

εἱλό-πεδον, τό (εἵλη) prisoje (solnčno mesto) v vinogradu, kjer so sušili grozdje, sušišče.

καλλί-βοτρυς 2, gen. -υος, poet. krasen kot grozd, v prekrasnih grozdih (narcis, ki ima kakor grozdje lep cvet).

ληνός, ἡ tlačilnica, stiskalnica (za grozdje), kad, brenta, klet NT.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

τραπέω ep. [Et. lat. trepido, slov. trepetati] mečkam, stiskam, tlačim (grozdje).

τρυγάω [praes. ind. 3 pl. τρυγόωσι, opt. τρυγόῳεν] ep. žanjem, pobiram, trgam (grozdje) NT.

φερε-στάφυλος 2 (σταφυλή) ki nosi grozdje.