Franja

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

3. meton.
a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice

stróšek coste m ; costa f

stroški pl gastos m pl
z majhnimi (velikimi) stroški a bajo (a gran) coste
nekoristen, nepotreben strošek derroche m
na moje stroške a costa mía
lastni stroški coste m, costo m (propio)
na skupne stroške a gastos comunes
po odbitku vseh stroškov deducidos todos los gastos
povrnitev stroškov reintegro m (ali re(e)mbolso m) de los gastos
proračun stroškov presupuesto m de los gastos
proračun gradbenih stroškov presupuesto m de obras
stroški za popravilo (s pošiljanjem) gastos m pl de reparación (de envío)
gradbeni (izdajatejski, poslovni, rubežni, reprezentančni, tiskarski, vzdrževalni, stranski, prevozni, potni) stroški gastos m pl de construcción (de publicación, generales, de embargo, de representación, de impresión, de entretenimiento, accesorios ali adicionales, de transporte, de viaje)
pravdni stroški costas f pl procesales, (civilnopravni) costas (del procedimiento)
obratni stroški gastos de explotación (ali de producción ali de servicio)
režijski stroški gastos de administración (ali de la impresa)
selitveni stroški gasto de traslado, gastos de mudanza
biti povezan s stroški originar (ali traer consigo) gastos
delati si stroške hacer gastos, fam meterse en gastos
povrniti stroške re(e)mbolsar los gastos
dobiti stroške povrnjene resarcirse de los gastos
povzročati stroške ocasionar (ali originar) gastos

tectonicus 3 (gr. τεκτονικός) gradben, stavben, tektóničen: formae Aus. gradbene (stavbne) risbe, gradbeni (stavbni) načrti.

tehnik [é] moški spol (-a …)

1. der Techniker (gradbeni Bautechniker, radarski Radartechniker, tekstilni Textiltechniker, tonski Tontechniker, vrtnarski Gartenbautechniker, vzdrževalni elektrika Entstörtechniker)

2. v nazivih netehničnih poklicev: der -kaufmann (gostinski Hotelkaufmann), -assistent (rentgenski Röntgenassistent)
veterinarski tehnik der Tierpfleger

téhnik technicien moški spol , (inženir) ingénieur moški spol

gradbeni tehnik technicien de (la) construction (ali du bâtiment)
zobni tehnik mécanicien-dentiste moški spol

téhnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. (strokovnjak za tehniko) tecnico (-a), perito (-a):
gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik tecnico edile, chimico, meccanico, tessile
industrijski tehnik perito industriale
agronomski tehnik perito agrario
film., rtv. tonski tehnik giraffista
zdravstveni tehnik paramedico
ekonomski tehnik perito commerciale

2. (kdor obvladuje tehniko neke dejavnosti) tecnico (-a):
ta slikar je dober tehnik il pittore è un buon tecnico

téhnik técnico m ; perito m industrial ; (inženir) ingeniero-jefe m

gradbeni tehnik técnico de la construcción
letalski tehnik técnico aeronáutico
zobni tehnik protésico m dental
radijski tehnik radiotécnico m

uràd oficina f pública; despacho m

brzojavni urad oficina f de telégrafos
carinski urad (of. de) aduana f
urad za cene of. para la vigilancia de los precios
civilni urad registro m civil
davčni urad of. de recaudación de impuestos; administración f de impuestos
dopisni urad agencia f
gradbeni urad of. de obras y construcciones
urad za najdene predmete depósito m de objetos hallados
patentni urad registro m de patentes
informacijski urad of. de información
urad za potne liste of. de pasaportes
potovalni urad agencia f de viajes, of. de turismo
prijavni urad za tujce (policijski) registro m de extranjeros
urad za pritožbe of. de reclamaciones
rudarski urad Dirección f de Minas
mestni stanovanjski urad of. municipal de la vivienda
telefonski urad of. de teléfonos; central f telefónica
tiskovni urad (pol) gabinete m de prensa
župnijski urad curato m

working² [wə́:kiŋ] pridevnik
ki dela, deluje; deloven; ki je v pogonu (teku, obratovanju)

working capital obratni kapital (sredstva)
working class delavski razred
working costs splošni delovni stroški
working expenses obratovalni, režijski stroški
working day delovni dan, delavnik
working drawing arhitektura gradbeni (stavbeni) načrt (plan)
working hour delovna ura
working life vsakdanje življenje
working papers množina delovne osebne listine (zlasti mladoletnikov)
working partner aktiven družabnik
working power tehnično zmogljivost
working majority za delo (diskusijo) zadostna večina

železobeton samostalnik
(gradbeni material) ▸ vasbeton
Sopomenke: armirani beton

žerjav¹ moški spol (-a …) tehnika der Kran (gradbeni Hochbaukran, kamionski nakladalni Lastkraftwagenkran, konzolni Bockkran, ladijski Schiffskran, tekalni Laufkran, mostni Brückenkran, nakladalni Ladekran, portalni Portalkran, ročični Hammerkran, stolpni vrtljivi Turmdrehkran, vrtljivi Rundlaufkran, Schwenkkran, Drehkran, zgibni vrtljivi Drehwippkran, grabilnik Greiferkran, žični Kabelkran, Seilkran), das Hebezeug
… žerjava Kran-
(kavelj der Kranhaken, most portalnega die Kranbrücke, voznik der Kranführer, kabina das Kranführerhaus)
tovornjak z žerjavom der Kranwagen

инженер m inženir;
и.-механик strojni inženir;
и. построитель gradbeni inženir, arhitekt;
и. электрик elektrotehnični inž.;
горный и. rudarski inženir

строитель m stavbenik, graditelj;
инженер-строитель gradbeni inženir