Franja

stulti-loquentia -ae, f (stultus in loquī) bebasto (bedasto, neumno, prazno) govorjenje, blebetanje, govorjenje tjavendan, „mlatenje prazne slame“, praznomlatje: pauci sint faxim qui sciant quod nesciunt, occlusioremque habeant stultiloquentiam Pl.

stulti-loquium -iī, n (stultus in loquī) = stultiloquentia bebasto (bedasto, neumno, prazno) govorjenje, blebetanje, govorjenje tjavendan, „mlatenje prazne slame“, praznomlatje, klobasanje: Eccl., Vulg., nam tibi iam ut pereas paratumst dupliciter, nisi supprimis tuom stultiloquium Pl.

suāviloquentia -ae, f (suāviloquēns) ljubko (prijetno, sladko) govorjenje: Aug., et oratorem appellat et suaviloquentiam tribuit Ci.

subtīliloquentia -ae, f (subtīliloquus) uglajen (fin, prefinjen, subtilen) govor, uglajeno (fino, prefinjeno, subtilno) govorjenje: Tert.

superbi-loquentia -ae, f (superbus in loquī) = gr. ἀκόλαστος γλῶσσα prevzetno (ošabno, oholo, objestno) govorjenje: quam vim mali significantes poetae impendere apud inferos saxum Tantalo faciunt „ob scelera animique inpotentiam et superbiloquentiam“ Poeta ap. Ci.

tortillage [tɔrtijaž] masculin zmedeno govorjenje, blebetanje; izgovori; zvijanje

trbuhozbórstvo s govorjenje iz trebuha

trifling [tráifliŋ]

1. pridevnik (triflingly prislov)
ki se igra, šali, zbija šale, zabava; nepomemben, neznaten, malenkosten, nevažen
ameriško nič vreden, za nobeno rabo

2. samostalnik
plitvo, površno govorjenje; flirtanje; roganje; zapravljanje časa

tropologia -ae, f (gr. τροπολογία) govorjenje v podobi (podobah), prispodobno (tropično) govorjenje, tropologíja: Eccl.

turpilōquio m (pl. -qui) nespodobno govorjenje, kvantanje

turpiloquium -iī, n (turpis in loquī) = gr. αἰσχρολογία grdo (nesramno, prostaško) govorjenje, kvantanje: Eccl.

twang [twæŋ]

1. samostalnik
brnenje, brenkanje, zvenenje; govorjenje skozi nos, nosljanje

2. neprehodni glagol
brneti, zveneti (o strunah); igrati (na violino); govoriti skozi nos, nosijati
prehodni glagol
brenkati (melodijo) (on na godalu); napraviti, da (struna) zazveni, zabrni

vānitas -ātis, f (vānus)

1. praznost, praznota (metaf.), puhlost, ničnost, ničev(n)ost, neresničnost, neresnica, prazen videz, dozdeva, dozdevek, brezvsebinskost ipd.: opinionum Ci. napačna mnenja, predsodki, vanitati (zmoti) veritas cedat Ci., orationis vanitatem adhibere Ci., nulla igitur in caelo nec fortuna nec temeritas nec erratio nec vanitas inest Ci. nič navideznega, dozdevnega, blanda vanitas Ci. lažnivo prilizovanje.

2. occ.
a) brezuspešnost, neuspešnost, neuspeh, izjalovitev, brezplodnost, spodletelost: itineris L., famam vanitatis metuere T.
b) bahavost, bahaštvo, širokoustenje, prazno (puhlo, ničevo, jalovo) govorjenje, vetrnjaštvo, kvasenje, kvasaštvo, lažnivost, nečimrnost ipd.: Vell., Plin., Suet., Gell. idr., vanitas atque imperitia legati S., nihil turpius est vanitate Ci., non pudet vanitatis? Ter. besedolomnosti, verolomnosti, qui se propalam per vanitatem iactassent tamquam hospites et amicos Persei L., nec Agricola prosperitate rerum in vanitatem usus T. uspešno delovanje Agrikole ni zapeljalo v puhlo širokoustenje.

vānitūdō -inis, f (vānus) praznost, ničnost, ničev(n)ost, lažnivo govorjenje, lažnivost, puhlost: pol ego ut rem video, tu inventu's, vera vanitudine qui convincas Pl., ni turpassis vanitudine aetatem tuam Pac. ap. Non.

ventriloquie [-lɔki] féminin domnevno govorjenje iz trebuha, ventrilokvenca

ventriloquism [ventríləkwizəm] samostalnik
domnevno trebušno govorjenje ali petje, ventrilokvenca

vēridicentia -ae, f (vērus in dīcere) govorjenje resnice, resničnost v govorjenju (naspr. falsidicentia): Iul. Val.

vēriloquium -iī, n (vēriloquus)

1. govorjenje resnice, odkritosrčnost (naspr. falsitas): Isid.

2. prevod gr. ἐτυμολογία= notatio etimologíja: Ci.

vēri-verbium -iī, n (vērus in verbum) govorjenje resnice, resničnost v govorjenju, resnicoljubnost: tu enim repertu's, Philocratem qui superes veriverbio Pl.

vizcainada ženski spol biskajski izraz; figurativno brezglavo govorjenje