Franja

Zadetki iskanja

  • culo m

    1. pog. rit; zadnjica:
    avere culo pren. imeti preklemansko srečo
    che culo! temu se pravi sreča!
    prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
    essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
    essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh

    2. ekst. dno:
    il culo di una bottiglia dno steklenice

    3. vulg. zadnjik:
    culo rotto slabš. homoseksualec, peder
    fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
    mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
    farsi un culo così pren. namučiti se kot živina
  • fabbricatore m (f -trice)

    1. izdelovalec, izdelovalka; graditelj, graditeljica (zlasti pren.):
    fabbricatore di inganni prevarant, goljuf

    2. zidar
  • fabbro m

    1. kovač:
    fabbro ferraio ključavničar
    fabbro ramaio kotlar

    2. pren. knjižno tvorec, mojster:
    fabbro d'inganni goljuf, prevarant
    fabbro della penna, delle parole pren. mojster peresa, besede
  • fullero goljufiv, sleparski

    fullero m goljuf, slepar, lopov
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • goljufinj|a ženski spol (-e …) die Betrügerin; die Schwindlerin
    | ➞ → goljuf
  • goljufívec (-vca) | -vka (-e) m, f glej goljuf | goljufica
  • industrie [-stri] féminin

    1. industrija

    industrie automobile, alimentaire avtomobilska, prehrambena industrija
    industrie aéronautique letalska i.
    industrie d'armement, de guerre vojna i.
    industrie d'art, artistique umetna obrt
    industrie d'assurance(s) zavarovalstvo
    industrie de base, primaire bazična i.
    industrie-clé féminin ključna i.
    industrie du bâtiment, de construction gradbeništvo
    industrie chimique, du cuir kemična, usnjarska i.
    industrie (des articles) de consommation i. potrošnega blaga
    industrie domestique domača i.
    industrie électrique, légère, lourde elektroindustrija, lahka, težka i.
    industrie gazière proizvodnja plina
    industrie horlogère urarska i.
    industrie hôtelière hotelirstvo, gostinstvo
    industrie des matériaux de construction i. gradbenega materiala
    industrie métallurgique kovinska i.
    industrie minière rudarstvo
    industrie papetière papirna i.
    industrie pétrolière i. nafte
    industrie porcelainière i. porcelana
    industrie privée zasebna i.
    industrie de produits finis i. dokončnih (finalnih) izdelkov
    industrie sidérurgique železarska i.
    industrie sucrière sladkorna i.
    industrie du tabac, textile tobačna, tekstilna i.
    industrie touristique, du tourisme turizem, tujski promet
    industrie de transformation, transformatrice, utilisatrice predelovalna i.
    industrie de verre, de vêtement steklarska, oblačilna i.
    industrie vinicole vinogradništvo
    branche féminin d'industrie industrijska veja, panoga
    chevalier masculin d'industrie slepar, goljuf, hohštapler
    foyer masculin d'industrie industrijsko središče
    la grande, la petite industrie i. na veliko, na malo

    2. vieilli spretnost; iznajdljivost; zvijačnost; (rokodelski) poklic, obrt

    3. industrijsko podjetje, tovarna

    nécessité est mère d'industrie stiska naredi človeka iznajdljivega
  • prēdica f

    1. pridiga:
    aver preso posto alla predica pren. doseči sloves, ugled
    da che pulpito viene la predica! pren. iron. goljuf pridiga poštenost!

    2. pren. pridiga, opominjanje, oštevanje; ekst. pog. nakladanje, lajna:
    è sempre la solita predica! vedno stara lajna!
  • prídigati (-am) imperf.

    1. rel. predicare

    2. pren. predicare, moraleggiare, sentenziare:
    goljuf pridiga poštenost da che pulpito viene la predica!

    3. pren. ekst. parlare; montare in cattedra:
    pridigati gluhim ušesom parlare ai sordi; parlare, predicare al deserto
    PREGOVORI:
    sitemu je lahko pridigati post pancia vuota non sente ragioni
  • pulpito m

    1. relig. prižnica:
    ma guarda da che pulpito viene la predica glej no, kdo nam deli nauke, goljuf pridiga poštenost
    montare in pulpito pren. pridigati

    2. alpin. gredina
  • qualifier [kalifje] verbe transitif označiti, imenovati, oceniti, kvalificirati, dati sposobnost, usposobiti

    qualifier de crime označiti kot zločin
    il me qualifia d'imposteur rekel je, da sem goljuf
    se qualifier (sport) kvalificirati se, uspešno opraviti kvalifikacijske tekme; izkazati se sposobnega
    il se qualifie d'avocat izdaja se za odvetnika
  • adv. proprio; ○:
    to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
    pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
    to ti je goljuf è proprio un gaglioffo
  • tramposo sleparski, goljufiv

    tramposo m slepar, goljuf
  • trapacero, trapacista sleparski, goljufiv

    trapacero m slepar, goljuf
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • ἀπατεών, ῶνος, ὁ (ἀπατάω) slepar, goljuf, zapeljivec.
  • ἐμπαίκτης, ὁ zasmehovalec, goljuf NT.
  • ἐπί-κλοπος 2 (κλέπτω, κλοπή) ep. tatinski, premeten, μύθων prekanjen; subst. slepar, goljuf, blebetač.
  • ἠπεροπεύς, έως, ὁ ἠπεροπευτής, οῦ, ὁ ep. drugače govori, kakor misli, zapeljivec, slepar, goljuf.