Franja

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

pesqui(s) moški spol ljudsko glava; bistroumnost

tener pesqui(s) imeti zdravo pamet

písker -kra m razg.
1. lonac, grnac: lončen pisker
2. nisko razg. glava: razbiti komu pisker; dobiti jo po -u; ostriči na pisker
ošišati do kože

poglávje s poglavlje, glava: knjiga ima deset poglavij

poglávje -a s., ро́зділ -у ч., глава́ -и́ ж.

poire [pwar] féminin hruška (sad); populaire glava, obraz; bedak, tepec

en poire hruškaste oblike
entre la poire et le fromage proti koncu obeda
poire à poudre (histoire) prahovnica
la poire est mûre (figuré) stvar je zrela; prilika je dobra
faire sa poire (populaire) bahati se
garder une poire pour la soif imeti prihranke za hude čase

poll² [póul] samostalnik
volitve, glasovanje, štetje glasov, volilni imenik, število glasov, volilni izid
(tudi množina) volišče; anketiranje
šaljivo glava, betica, zatilje, teme, oseba, človek

to be at the head of the poll dobiti večino glasov
to count the polls prešteti glasove
to go to the polls iti volit
a heavy (light) poll številna (slaba) udeležba na volitvah

pomme [pɔm] féminin jabolko; glava (solate, zelja); populaire glava; (okrogel) gumb

aux pommes (populaire) tiptop, zelo lepo
(populaire) ma pomme, sa pomme jaz, on
pomme d'Adam (anatomie) Adamovo jabolko
pomme d'amour paradižnik
pomme d'arrosoir škropilo (pri škropilnici)
pommes blanches olupljen in v slani vodi kuhan krompir
pomme à cidre, à couteau, d'été, d'hiver jabolko za jabolčnik, namizno, zgodnje, zimsko jabolko
pomme de discorde jabolko spora
pommes pluriel frites ocvrt krompir
pommes mousseline, neige piré krompir, zmečkan krompir
pomme de pin smrekov storž
pomme sautées pečen, pražen krompir
pomme de terre krompir
pommes de terre potagères, fourragères jedilni, krmilni krompir
pommes de terre primeurs zgodnji krompir
pommes de terre en robes de chambre krompir v oblicah
compote féminin de pommes jabolčni kompot
jeter des pommes cuites à quelqu'un (figuré) izžvižgati koga
éplucher des pommes de terre olupiti krompir
se sucer la pomme (populaire) poljubiti se
tomber dans les pommes (populaire) pasti v nezavest

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

prince [prɛ̃s] masculin knez, princ; figuré glava

prince charmant princ iz pravljice, zapeljiv mladenič
prince consort kraljičin soprog, ki sam ne vlada
prince de l'Eglise cerkveni knez
prince-évêque knezoškof
le prince de Galles najstarejši sin angleškega kralja
prince héritier prestolonaslednik
prince impérial, royal carjevič, kraljevič
prince-régent masculin princ regent
fait masculin du prince samovoljno vladno dejanje (ki prisili k pokorščini)
être bon prince (familier) biti velikodušen, darežljiv
être habillé, vêtu comme un prince bogato, kot princ biti oblečen

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

rētto

A) agg.

1. raven, prav:
angolo retto mat. pravi kot
caso retto jezik imenovalik, nominativ

2. pošten, vrl, dober

3. pravilen, točen:
retta pronuncia pravilna izgovarjava

4. anat.
intestino retto danka

B) m

1. pravilno, pošteno

2. prednja stran (lista); glava (novca)

3. anat. danka; rektus (mišica)

sandía ženski spol vodna melona; domače glava

Schädel, der, (-s, -) Anatomie lobanja; (Kopf) glava, figurativ buča, butica (ein dicker Schädel debela butica); eins über den Schädel bekommen dobiti jo po buči/butici; eins über den Schädel hauen mahniti (koga) po buči, dati jo (komu) po buči; der Schädel brummt v glavi (mi) šumi; sich den Schädel einrennen razbiti si glavo; mit dem Schädel durch die Wand z glavo skozi zid; einen harten Schädel haben imeti trdo glavo/bučo

sesera ženski spol črepina, lobanja; ljudsko glava, možgani

sīnciput -pitis, n (iz *sēm(i)-caput „polovica glave“; izpeljava iz *su̯īno-caput „svinjska glava“ je ovržena) = gr. ἡμικέφαλον

1. polovica glave, sprednja polovica (sprednji del) glave: fumosum sinciput Pers., sincipita verrina Plin., flebile nati sincipunt elixi Iuv.

2. meton.
a) glava, lobanja: dissecat ancipiti miserabile sinciput ense Sid.
b) možgani: non tibi sanum est, adulescens, sinciput Pl. nisi zdrave pameti, nisi čisto pri zdravi pameti, cum negabas esse sanum sinciput Pl. = ko si trdil, da se mi meša.

skull [skʌl] samostalnik
anatomija lobanja; (mrtvaška) glava
figurativno glava (razum); (često)
množina žlindra

thick-skulled topoglav
skull and cross-bones mrtvaška glava s prekrižanimi kostmi (za oznako strupa)

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

Stück, das, (-/e/s, -e) kos, (Teil) del; Biologie, Jagd primerek; (Bühnenwerk) igra; Musik skladba; Gemälde: prizor; Technik Elektrizität element; (Posten) postavka; von Vieh: glava, rep; ein (ziemliches) Stück Arbeit, Geld: veliko/precej (dela, denarja); ein freches/faules Stück predrzna/lena mrha; mein/sein bestes Stück (Geschlechtsteil) moje/njegovo premoženje; ein Stück aus dem Tollhaus nora zgodba/reč; das ist ein starkes Stück! ta je pa krepka!; große Stücke halten auf imeti zelo dobro mnenje o;
am: am Stück kaufen v kosu;
aus: aus einem Stück scela; aus freien Stücken prostovoljno;
in: im Stück v kosu, v enem kosu; in einem Stück figurativ nepretrgoma, nenehno; in Stücke na kose, figurativ na drobne kosce; in die Stücke gehen razpasti, razbiti se; sich in Stücke reißen lassen für figurativ pustiti se raztrgati za

súra ž (ar. sure) sura, glava, odjeljak (-de-), poglavlje kurana