Franja

prstne činele stalna zveza
(glasbilo) ▸ ujjcintányér

psaltērium -iī, n (gr. ψαλτήριον)

1. psaltêrij, citram podobno strunsko glasbilo: Eccl., cur non a cithara et psalterio et pandura dicamus citharicen et sic alia Varr., neque orthopsalticum attulit psalterium quibus sonant in Graecia dicteria Varr. ap. Non., scientia doceat, quem ad modum in psalterio extendamus nervias Varr. ap. Non., muliebribus soleis purpureisque fasceolis, a strophio, a psalterio Ci., non arguta sonant tenui psalteria chorda Ps.-V. (Ciris), nec psalteria et spadicas etiam virginibus probis recusanda Q., cum cinaedulis et sambuca psalterio que eunt in ludum histrionum Macr., huic litterae divus Claudius p adiecit aut c propter υ et χ graecas, ut psalterium, saxa M.

2. meton.
a) knjiga psalmov, psaltêrij, Davidov psálter (= Davidovi psalmi): Hier., Isid.
b) sramotilna pesem, zbadljivka: Paul.

saksofon samostalnik
1. (glasbilo) ▸ szaxofonPovezane iztočnice: alt saksofon, altovski saksofon, bariton saksofon, baritonski saksofon, sopran saksofon, sopranski saksofon, tenor saksofon, tenorski saksofon

2. (igranje saksofona) ▸ szaxofon
3. (glasbenik) ▸ szaxofon

salonski klavir stalna zveza
glasba (glasbilo) ▸ szalonzongora

sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka

1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.

2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F.

sīstrum -ī, n (tuj. σεῖστρον) sístrum, séjstron, síster = klopotec, raglja, ropotulja (iz kovinskih paličic in zvončkov), ki so jo uporabljali v Egiptu pri Izidinem bogoslužju: Sen. ph., Stat., Iuv., Mart., Ap. idr., ecquis ita est audax, ut limine cogat abire iactantem Phariā sistra manu? O., cornua fulserunt crepuitque sonabile sistrum O.; kot vojno glasbilo: Pr., Lucan., regina (sc. Cleopatra) in mediis patrio vocat agmina sistro V.

sopran saksofon stalna zveza
glasba (glasbilo) ▸ szoprán szaxofon
Sopomenke: sopranski saksofon

sopranski saksofon stalna zveza
glasba (glasbilo) ▸ szoprán szaxofon
Sopomenke: sopran saksofon

spādīx -īcis, m (tuj. σπάδιξ veja datljeve palme)

1. utrgana veja datljeve palme (datljevca) z rdečim sadom: σπάδικα enim Dorici vocant avulsum e palma termitem cum fructu Gell.; kot adj. = datljeve barve, rdečkastorjav, rjavordeč, kostanjevorjav, kostanjev, kostanjast: quem colorem nos, sicuti dixi, „poeniceum“ dicimus, Graeci partim φοινικά, alii σπάδικα appellant, quoniam palmae termes ex arbore cum fructu avulsus „spadix“ dicitur Gell., spadices (sc. equi) V. rjavci, rdečki.

2. spádik(s), neko liri podobno glasbilo: nec psalteria et spadicas etiam virginibus probis recusanda Q.

spinet samostalnik
(glasbilo) ▸ spinét

strunsk|i (-a, -o) besaitet
glasba strunsko glasbilo das Saiteninstrument

symphōnia -ae, f (tuj. συμφωνία)

1. soglasje, glasovna ubranost, harmonična ubranost zvokov, ubrano razmerje zvokov, simfoníja, akórd, konsonánca, starejše glasosklàd, glasoskladje (čisto lat. concentus, naspr. diaphōnia): symphoniae musicae sive concentus Vitr. konsonanca.

2. occ.
a) ubrana (skladna) glasba (godba), harmonična glasba, koncert: Cels. idr., cum in eis conviviis symphonia caneret Ci., ex convivio eum reduxerant mulieres cum cantu atque symphonia Ci. z ropotom in pompom, „s švopom in sopom“, neque moleste ferebant (sc. homines) … locum illum litoris percrepare totum mulierum vocibus cantuque symphoniae Ci., eos deducere in locum, qui circumsonet ululatibus cantuque symphoniae L., symphonia discors H., ad symphoniam canere Sen. ph. po glasbi (godbi).
b) meton. neko glasbilo, nek boben: Hier., Prud., Isid. — Od tod adj. symphōniacus 3 (tuj. συμφωνιακός)

1. glasben, godben, h glasbenemu zboru (kapeli) spadajoč: homines, pueri, servi Ci., artes Arn.; subst. symphōniacī -ōrum, m glasbeniki, godci, glasbeni zbor (kapela): symphoniaci Romam missi sunt Ci.

2. bot. symphōniaca herba blen, črni zobnik: Ap. h., P. Veg.

špinet samostalnik
(glasbilo) ▸ spinét

tamburin samostalnik
glasba (glasbilo) ▸ csörgődob, tamburin

tenor saksofon stalna zveza
glasba (glasbilo) ▸ tenor szaxofon
Sopomenke: tenorski saksofon

tenorski saksofon stalna zveza
glasba (glasbilo) ▸ tenor szaxofon
Sopomenke: tenor saksofon

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

timpan samostalnik
ponavadi v množini, glasba (glasbilo) ▸ timpano, üstdob
Proslavi so dajali takt plemenski ritmi timpanov. ▸ Az ünnepségnek az üstdobok törzsi ritmusa adta az ütemet.
Sopomenke: pavka

tipk|a¹ ženski spol (-e …) klavirska: die Klaviertaste, Taste
glasbilo s tipkami das Tasteninstrument
razbijanje po tipkah die Klimperei
razbijati/tolči po tipkah klimpern
udariti po tipkah in die Tasten hauen, in die Tasten greifen

triangel samostalnik
1. (glasbilo) ▸ triangulum
Besedilo lahko spremljaš na triangel, kot je zapisano v notnem zapisu. ▸ A szöveget a kottában leírtak szerint triangulummal kísérheted.

2. (skupina treh enot) ▸ hármas, háromszög
Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, namerno sem izbrala ta triangel. ▸ Három személyes történet, három nemzedék, három korszak, a múlt, a jövő és a jelen. Igen, szándékosan választottam ezt a hármast.
Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške skuša krepiti medsebojno komuniciranje in spoštovanje. ▸ Olaszország, Szlovénia és Horvátország kulturális háromszögének válogatott műalkotásaival próbálja ösztönözni a kölcsönös kommunikációt és tiszteletet.

3. šport (krmilni del zmaja) ▸ háromszögkormányrúd
Takoj po poku je izgubil oblast nad zmajem, saj sta se prelomila vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ▸ A reccsenő hang után rögtön elveszítette uralmát a sárkányrepülő felett, mivel eltörtek a háromszögkormányrudat a szárnnyal összekötő csavarok.