dob|er1 [ó] (dôbr|a, -ro)
1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!
2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz
3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden
4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark
5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)
6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen
7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.
Zadetki iskanja
- dóber bon
dober dan bonjour
dober večer bonsoir
bodite tako dobri ayez la bonté de, soyez assez bon (ali gentil, aimable) pour, veuillez …
dobre volje biti être de bonne humeur
dober mesec un mois entier
dobra ura une bonne heure
v dobro pisati créditer
dober nakup bon marché
ni mi dobro je ne me sens pas bien, je me porte mal, je suis indisposé
to vam bo dobro storilo, delo cela vous fera du bien
iz srca (srčno) dober très bon, qui a un cœur d'or
dober glas bonne réputation - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - dvígati (-am) | dvígniti (-em)
A) imperf., perf.
1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora
2. (delati, narediti kaj višje) alzare
3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese
4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio
5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo
6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina
B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla
2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta
3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese - elektrizírati to electrify; figurativno to electrify; to stir, to thrill, to galvanize, to spark
njen glas je elektiziral poslušalce her voice thrilled the listeners - en1 (-a, -o)
1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti - evnušk|i (-a, -o) eunuchenhaft; Eunuchen- (glas die Eunuchenstimme)
- falzéten (-tna -o) adj. muz.
falzetni glas falsetto
falzetni tenor tenore falsettista - forsírati (-am) imperf., perf.
1. (dajati prednost) ekst. privilegiare:
forsirati izvoz privilegiare l'export
2. pog. (prenapenjati) forzare:
forsirati glas forzare la voce
voj. forsirati reko forzare il passaggio del fiume - gládek (-dka -o) adj.
1. (ki ima površino brez izboklin, vboklin) liscio:
gladka površina superficie liscia
gladki lasje capelli lisci
2. (stilno zelo izoblikovan, skrben) levigato, polito:
gladek prevod una traduzione accurata, polita
3. pren. liscio, piano, senza intoppi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gladka omaka salsa vellutata
gladka preča bandeau
alp. gladka skala pioda
alp. gladka stena placca
film. gladka stran filma fascia liscia della pellicola
pren. gladka zmaga vittoria netta
anat. gladke mišice muscoli lisci
sladek in gladek glas voce smancerosa
gladek nastop contegno, esibizione, recita impeccabile
bot. gladki bor pino bianco (Pinus strobus)
gladko sedlo barda - glásek (-ska) m dem. od glas vocina
- glasnik samostalnik
jezikoslovje (glas) ▸ beszédhang
Sopomenke: fonem - globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
globoko pasti figurativno tief sinken
globoko dihati durchatmen
globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen - gólten (-tna -o) adj. anat. faringeo:
goltna bezgavka ghiandola faringea
lingv. goltni glas suono gutturale - gospodárjev (-a -o) adj. del padrone, padronale; jur. dominicale:
gospodarjev glas la voce del padrone
PREGOVORI:
gospodarjeve oči konja redijo l'occhio del padrone ingrassa il cavallo - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - gŕlen guttural
gŕleni glas gramatika guttural - gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet
vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
gŕlo me boli I have a sore throat
imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off